23 files changed, 1340 insertions, 1398 deletions

diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL b/etc/tutorials/TUTORIAL
index ae4cfb93edc..12b22f83245 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL
@@ -217,21 +217,10 @@ screenful.  For example, C-u 8 C-v scrolls the screen by 8 lines.
 This should have scrolled the screen up by 8 lines.  If you would like
 to scroll it down again, you can give an argument to M-v.
 
-If you are using a windowed display, such as X or MS-Windows, there
+If you are using a graphical display, such as X or MS-Windows, there
 should be a tall rectangular area called a scroll bar on one side of
-the Emacs window.  (There are other tall rectangles on either side of
-the Emacs display.  These "fringes" are used for displaying
-continuation characters and other symbols.  The scroll bar appears on
-only one side, and is the outermost column on that side.)
-You can scroll the text by clicking the mouse in the scroll bar.
-
->> Try pressing the middle button at the top of the highlighted area
-   within the scroll bar.  This should scroll the text to a position
-   determined by how high or low you click.
-
->> Try moving the mouse up and down, while holding the middle button
-   pressed down.  You'll see that the text scrolls up and down as
-   you move the mouse.
+the Emacs window.  You can scroll the text by clicking the mouse in
+the scroll bar.
 
 If your mouse has a wheel button, you can also use this to scroll.
 
@@ -247,8 +236,8 @@ You can also use C-g to discard a numeric argument or the beginning of
 a command that you do not want to finish.
 
 >> Type C-u 100 to make a numeric argument of 100, then type C-g.
-   Now type C-f.  It should move just one character,
-   because you canceled the argument with C-g.
+   Now type C-f.  It should move just one character, because you
+   canceled the argument with C-g.
 
 If you have typed an <ESC> by mistake, you can get rid of it with a C-g.
 
@@ -274,9 +263,9 @@ disabled command, answer the question with "n".
 * WINDOWS
 ---------
 
-Emacs can have several windows, each displaying its own text.  We will
-explain later on how to use multiple windows.  Right now we want to
-explain how to get rid of extra windows and go back to basic
+Emacs can have several "windows", each displaying its own text.  We
+will explain later on how to use multiple windows.  Right now we want
+to explain how to get rid of extra windows and go back to basic
 one-window editing.  It is simple:
 
         C-x 1   One window (i.e., kill all other windows).
@@ -286,9 +275,9 @@ which contains the cursor, to occupy the full screen.  It deletes all
 other windows.
 
 >> Move the cursor to this line and type C-u 0 C-l.
->> Type CONTROL-h k CONTROL-f.
+>> Type C-h k C-f.
    See how this window shrinks, while a new one appears
-   to display documentation on the CONTROL-f command.
+   to display documentation on the C-f command.
 
 >> Type C-x 1 and see the documentation listing window disappear.
 
@@ -302,39 +291,36 @@ These commands are two, three or four characters long.
 * INSERTING AND DELETING
 ------------------------
 
-If you want to insert text, just type the text.  Characters which you
-can see, such as A, 7, *, etc. are taken by Emacs as text and inserted
-immediately.  Type <Return> (the carriage-return key) to insert a
-Newline character.
-
-You can delete the last character you typed by typing <Delback>.
-<Delback> is a key on the keyboard--the same one you normally use,
-outside Emacs, for deleting the last character you typed.  It is
-normally a large key a couple of lines up from the <Return> key, and
-it is usually labeled "Delete", "Del" or "Backspace".
+If you want to insert text, just type the text.  Ordinary characters,
+like A, 7, *, etc., are inserted as you type them.  To insert a
+Newline character, type <Return> (this is the key on the keyboard
+which is sometimes labeled "Enter").
 
-If the large key there is labeled "Backspace", then that's the one you
-use for <Delback>.  There may also be another key labeled "Delete"
-somewhere else, but that's not <Delback>.
+To delete the character immediately before the current cursor
+position, type <DEL>.  This is the key on the keyboard usually labeled
+"Backspace"--the same one you normally use, outside Emacs, to delete
+the last character typed.
 
-More generally, <Delback> deletes the character immediately before the
-current cursor position.
+There may also be another key on your keyboard labeled <Delete>, but
+that's not the one we refer to as <DEL>.
 
->> Do this now--type a few characters, then delete them
-   by typing <Delback> a few times.  Don't worry about this file
-   being changed; you will not alter the master tutorial.  This is
-   your personal copy of it.
+>> Do this now--type a few characters, then delete them by
+   typing <DEL> a few times.  Don't worry about this file
+   being changed; you will not alter the master tutorial.
+   This is your personal copy of it.
 
 When a line of text gets too big for one line on the screen, the line
-of text is "continued" onto a second screen line.  A backslash ("\")
-(or, if you're using a windowed display, a little curved arrow) at the
-right margin (actually, in the right "fringe") indicates a line which
-has been continued.
+of text is "continued" onto a second screen line.  If you're using a
+graphical display, little curved arrows appear in the narrow spaces on
+each side of the text area (the left and right "fringes"), to indicate
+where a line has been continued.  If you're using a text terminal, the
+continued line is indicated by a backslash ("\") on the rightmost
+screen column.
 
 >> Insert text until you reach the right margin, and keep on inserting.
    You'll see a continuation line appear.
 
->> Use <Delback>s to delete the text until the line fits on one screen
+>> Use <DEL>s to delete the text until the line fits on one screen
    line again.  The continuation line goes away.
 
 You can delete a Newline character just like any other character.
@@ -342,7 +328,7 @@ Deleting the Newline character between two lines merges them into
 one line.  If the resulting combined line is too long to fit in the
 screen width, it will be displayed with a continuation line.
 
->> Move the cursor to the beginning of a line and type <Delback>.  This
+>> Move the cursor to the beginning of a line and type <DEL>.  This
    merges that line with the previous line.
 
 >> Type <Return> to reinsert the Newline you deleted.
@@ -357,24 +343,26 @@ You've now learned the most basic way of typing something in
 Emacs and correcting errors.  You can delete by words or lines
 as well.  Here is a summary of the delete operations:
 
-        <Delback>    Delete the character just before the cursor
+        <DEL>        Delete the character just before the cursor
         C-d          Delete the next character after the cursor
 
-        M-<Delback>  Kill the word immediately before the cursor
+        M-<DEL>      Kill the word immediately before the cursor
         M-d          Kill the next word after the cursor
 
         C-k          Kill from the cursor position to end of line
         M-k          Kill to the end of the current sentence
 
-Notice that <Delback> and C-d vs M-<Delback> and M-d extend the parallel
-started by C-f and M-f (well, <Delback> is not really a control
-character, but let's not worry about that).  C-k and M-k are like C-e
-and M-e, sort of, in that lines are paired with sentences.
+Notice that <DEL> and C-d vs M-<DEL> and M-d extend the parallel
+started by C-f and M-f (well, <DEL> is not really a control character,
+but let's not worry about that).  C-k and M-k are like C-e and M-e,
+sort of, in that lines are paired with sentences.
 
-You can also kill any part of the text with one uniform method.  Move
-to one end of that part, and type C-@ or C-<SPC> (either one).  (<SPC>
-is the Space bar.)  Move to the other end of that part, and type C-w.
-That kills all the text between the two positions.
+You can also kill a segment of text with one uniform method.  Move to
+one end of that part, and type C-<SPC>.  (<SPC> is the Space bar.)
+Next, move the cursor to the other end of the text you intend to kill.
+As you do this, Emacs highlights the text between the cursor and the
+position where you typed C-<SPC>.  Finally, type C-w.  This kills all
+the text between the two positions.
 
 >> Move the cursor to the Y at the start of the previous paragraph.
 >> Type C-<SPC>.  Emacs should display a message "Mark set"
@@ -391,10 +379,10 @@ Reinsertion of killed text is called "yanking".  Generally, the
 commands that can remove a lot of text kill the text (they are set up so
 that you can yank the text), while the commands that remove just one
 character, or only remove blank lines and spaces, do deletion (so you
-cannot yank that text).  <Delback> and C-d  do deletion in the simplest
+cannot yank that text).  <DEL> and C-d  do deletion in the simplest
 case, with no argument.  When given an argument, they kill instead.
 
->> Move the cursor to the  beginning of a line which is not empty.
+>> Move the cursor to the beginning of a line which is not empty.
    Then type C-k to kill the text on that line.
 >> Type C-k a second time.  You'll see that it kills the Newline
    which follows that line.
@@ -405,13 +393,13 @@ treats a numeric argument specially: it kills that many lines AND
 their contents.  This is not mere repetition.  C-u 2 C-k kills two
 lines and their newlines; typing C-k twice would not do that.
 
-Bringing back killed text is called "yanking".  (Think of it as
-yanking back, or pulling back, some text that was taken away.)  You
-can yank the killed text either at the same place where it was killed,
-or at some other place in the text you are editing, or even in a
-different file.  You can yank the same text several times; that makes
-multiple copies of it.  Some other editors call killing and yanking
-"cutting" and "pasting" (see the Glossary in the Emacs manual).
+Reinserting killed text is called "yanking".  (Think of it as yanking
+back, or pulling back, some text that was taken away.)  You can yank
+the killed text either at the same place where it was killed, or at
+some other place in the text you are editing, or even in a different
+file.  You can yank the same text several times; that makes multiple
+copies of it.  Some other editors call killing and yanking "cutting"
+and "pasting" (see the Glossary in the Emacs manual).
 
 The command for yanking is C-y.  It reinserts the last killed text,
 at the current cursor position.
@@ -454,27 +442,25 @@ recent kill).
 ------
 
 If you make a change to the text, and then decide that it was a
-mistake, you can undo the change with the undo command, C-x u.
+mistake, you can undo the change with the undo command, C-/.
 
-Normally, C-x u undoes the changes made by one command; if you repeat
-the C-x u several times in a row, each repetition undoes one
-additional command.
+Normally, C-/ undoes the changes made by one command; if you repeat
+C-/ several times in a row, each repetition undoes one more command.
 
-But there are two exceptions: commands that do not change the text do
-not count (this includes cursor motion commands and scrolling
+But there are two exceptions: commands that do not change the text
+don't count (this includes cursor motion commands and scrolling
 commands), and self-inserting characters are usually handled in groups
-of up to 20.  (This is to reduce the number of C-x u's you have to
-type to undo insertion of text.)
+of up to 20.  (This is to reduce the number of C-/'s you have to type
+to undo insertion of text.)
 
->> Kill this line with C-k, then type C-x u and it should reappear.
+>> Kill this line with C-k, then type C-/ and it should reappear.
 
-C-_ is an alternative undo command; it works just the same as C-x u,
-but it is easier to type several times in a row.  The disadvantage of
-C-_ is that on some keyboards it is not obvious how to type it.  That
-is why we provide C-x u as well.  On some terminals, you can type C-_
-by typing / while holding down CONTROL.
+C-_ is an alternative undo command; it works exactly the same as C-/.
+On some text terminals, typing C-/ actually sends C-_ to Emacs.
+Alternatively, C-x u also works exactly like C-/, but is a little less
+convenient to type.
 
-A numeric argument to C-_ or C-x u acts as a repeat count.
+A numeric argument to C-/, C-_, or C-x u acts as a repeat count.
 
 You can undo deletion of text just as you can undo killing of text.
 The distinction between killing something and deleting it affects
@@ -485,9 +471,9 @@ whether you can yank it with C-y; it makes no difference for undo.
 -------
 
 In order to make the text you edit permanent, you must put it in a
-file.  Otherwise, it will go away when your invocation of Emacs goes
-away.  In order to put your text in a file, you must "find" the file
-before you enter the text.  (This is also called "visiting" the file.)
+file.  Otherwise, it will go away when you exit Emacs.  In order to
+put your text in a file, you must "find" the file before you enter the
+text.  (This is also called "visiting" the file.)
 
 Finding a file means that you see the contents of the file within
 Emacs.  In many ways, it is as if you were editing the file itself.
@@ -498,17 +484,16 @@ you save, Emacs leaves the original file under a changed name in case
 you later decide that your changes were a mistake.
 
 If you look near the bottom of the screen you will see a line that
-begins with dashes, and starts with "--:--- TUTORIAL" or something
+begins with dashes, and starts with " -:---  TUTORIAL" or something
 like that.  This part of the screen normally shows the name of the
-file that you are visiting.  Right now, you are visiting a file called
-"TUTORIAL" which is your personal scratch copy of the Emacs tutorial.
-When you find a file with Emacs, that file's name will appear in that
-precise spot.
+file that you are visiting.  Right now, you are visiting your personal
+copy of the Emacs tutorial, which is called "TUTORIAL".  When you find
+a file with Emacs, that file's name will appear in that precise spot.
 
 One special thing about the command for finding a file is that you
 have to say what file name you want.  We say the command "reads an
-argument from the terminal" (in this case, the argument is the name of
-the file).  After you type the command
+argument" (in this case, the argument is the name of the file).  After
+you type the command
 
         C-x C-f   Find a file
 
@@ -525,13 +510,12 @@ you can cancel the command with C-g.
    minibuffer.  So you do not find any file.
 
 When you have finished entering the file name, type <Return> to
-terminate it.  The C-x C-f command goes to work, and finds the file
-you chose.  The minibuffer disappears when the C-x C-f command is
-finished.
+terminate it.  The minibuffer disappears, and the C-x C-f command goes
+to work to find the file you chose.
 
-In a little while the file contents appear on the screen, and you can
-edit the contents.  When you wish to make your changes permanent,
-type the command
+The file contents now appear on the screen, and you can edit the
+contents.  When you wish to make your changes permanent, type the
+command
 
         C-x C-s   Save the file
 
@@ -544,8 +528,9 @@ When saving is finished, Emacs displays the name of the file written.
 You should save fairly often, so that you will not lose very much
 work if the system should crash (see the section "Auto Save" below).
 
->> Type C-x C-s, saving your copy of the tutorial.
-   This should show "Wrote ...TUTORIAL" at the bottom of the screen.
+>> Type C-x C-s TUTORIAL <Return>.
+   This should save this tutorial to a file named TUTORIAL, and show
+   "Wrote ...TUTORIAL" at the bottom of the screen.
 
 You can find an existing file, to view it or edit it.  You can also
 find a file which does not already exist.  This is the way to create a
@@ -563,14 +548,9 @@ If you find a second file with C-x C-f, the first file remains
 inside Emacs.  You can switch back to it by finding it again with
 C-x C-f.  This way you can get quite a number of files inside Emacs.
 
->> Create a file named "foo" by typing  C-x C-f foo <Return>.
-   Then insert some text, edit it, and save "foo" by typing  C-x C-s.
-   Finally, type C-x C-f TUTORIAL <Return>
-   to come back to the tutorial.
-
 Emacs stores each file's text inside an object called a "buffer".
 Finding a file makes a new buffer inside Emacs.  To see a list of the
-buffers that currently exist in your Emacs job, type
+buffers that currently exist, type
 
         C-x C-b   List buffers
 
@@ -589,22 +569,24 @@ that corresponds to a file, you can do it by visiting the file again
 with C-x C-f.  But there is an easier way: use the C-x b command.
 In that command, you have to type the buffer's name.
 
->> Type C-x b foo <Return> to go back to the buffer "foo" which holds
-   the text of the file "foo".  Then type C-x b TUTORIAL <Return>
-   to come back to this tutorial.
+>> Create a file named "foo" by typing C-x C-f foo <Return>.
+   Then type C-x b TUTORIAL <Return> to come back to this tutorial.
 
 Most of the time, the buffer's name is the same as the file name
 (without the file directory part).  However, this is not always true.
-The buffer list you make with C-x C-b always shows you the name of
-every buffer.
+The buffer list you make with C-x C-b shows you both the buffer name
+and the file name of every buffer.
 
 ANY text you see in an Emacs window is always part of some buffer.
-Some buffers do not correspond to files.  For example, the buffer
-named "*Buffer List*" does not have any file.  It is the buffer which
-contains the buffer list that you made with C-x C-b.  The buffer named
-"*Messages*" also does not correspond to any file; it contains the
-messages that have appeared on the bottom line during your Emacs
-session.
+Some buffers do not correspond to files.  The buffer named
+"*Buffer List*", which contains the buffer list that you made with
+C-x C-b, does not have any file.  This TUTORIAL buffer initially did
+not have a file, but now it does, because in the previous section you
+typed C-x C-s and saved it to a file.
+
+The buffer named "*Messages*" also does not correspond to any file.
+This buffer contains the messages that have appeared on the bottom
+line during your Emacs session.
 
 >> Type C-x b *Messages* <Return> to look at the buffer of messages.
    Then type C-x b TUTORIAL <Return> to come back to this tutorial.
@@ -646,23 +628,21 @@ session--this is the command C-x C-c.  (Do not worry about losing
 changes you have made; C-x C-c offers to save each changed file before
 it kills Emacs.)
 
-If you are using a graphical display that supports multiple
-applications in parallel, you don't need any special command to move
-from Emacs to another application.  You can do this with the mouse or
-with window manager commands.  However, if you're using a text
-terminal which can only show one application at a time, you need to
-"suspend" Emacs to move to any other program.
+If you are using a graphical display, you don't need any special
+command to move from Emacs to another application.  You can do this
+with the mouse or with window manager commands.  However, if you're
+using a text terminal which can only show one application at a time,
+you need to "suspend" Emacs to move to any other program.
 
 C-z is the command to exit Emacs *temporarily*--so that you can go
 back to the same Emacs session afterward.  When Emacs is running on a
 text terminal, C-z "suspends" Emacs; that is, it returns to the shell
-but does not destroy the Emacs.  In the most common shells, you can
-resume Emacs with the `fg' command or with `%emacs'.
+but does not destroy the Emacs job.  In the most common shells, you
+can resume Emacs with the `fg' command or with `%emacs'.
 
 The time to use C-x C-c is when you are about to log out.  It's also
 the right thing to use to exit an Emacs invoked under mail handling
-programs and other miscellaneous utilities, since they may not know
-how to cope with suspension of Emacs.
+programs and other miscellaneous utilities.
 
 There are many C-x commands.  Here is a list of the ones you have learned:
 
@@ -683,7 +663,7 @@ bottom of the screen with M-x and you should type the name of the
 command; in this case, "replace-string".  Just type "repl s<TAB>" and
 Emacs will complete the name.  (<TAB> is the Tab key, usually found
 above the CapsLock or Shift key near the left edge of the keyboard.)
-End the command name with <Return>.
+Submit the command name with <Return>.
 
 The replace-string command requires two arguments--the string to be
 replaced, and the string to replace it with.  You must end each
@@ -729,18 +709,18 @@ shows them to you at the bottom of the screen in an area called the
 The line immediately above the echo area is called the "mode line".
 The mode line says something like this:
 
---:**-  TUTORIAL       63% L749    (Fundamental)-----------------------
+ -:**-  TUTORIAL       63% L749    (Fundamental)
 
 This line gives useful information about the status of Emacs and
 the text you are editing.
 
 You already know what the filename means--it is the file you have
-found.  NN% indicates your current position in the text; it means that
-NN percent of the text is above the top of the screen.  If the top of
-the file is on the screen, it will say "Top" instead of " 0%".  If the
-bottom of the text is on the screen, it will say "Bot".  If you are
-looking at text so small that all of it fits on the screen, the mode
-line says "All".
+found.  NN% indicates your current position in the buffer text; it
+means that NN percent of the buffer is above the top of the screen.
+If the top of the buffer is on the screen, it will say "Top" instead
+of " 0%".  If the bottom of the buffer is on the screen, it will say
+"Bot".  If you are looking at a buffer so small that all of it fits on
+the screen, the mode line says "All".
 
 The L and digits indicate position in another way: they give the
 current line number of point.
@@ -783,7 +763,7 @@ differently.
 
 To view documentation on your current major mode, type C-h m.
 
->> Use C-u C-v once or more to bring this line near the top of screen.
+>> Type C-l C-l to bring this line to the top of screen.
 >> Type C-h m, to see how Text mode differs from Fundamental mode.
 >> Type C-x 1 to remove the documentation from the screen.
 
@@ -829,10 +809,10 @@ that paragraph.
 * SEARCHING
 -----------
 
-Emacs can do searches for strings (these are groups of contiguous
-characters or words) either forward through the text or backward
-through it.  Searching for a string is a cursor motion command;
-it moves the cursor to the next place where that string appears.
+Emacs can do searches for strings (a "string" is a group of contiguous
+characters) either forward through the text or backward through it.
+Searching for a string is a cursor motion command; it moves the cursor
+to the next place where that string appears.
 
 The Emacs search command is "incremental".  This means that the
 search happens while you type in the string to search for.
@@ -850,7 +830,7 @@ you want to search for.  <Return> terminates a search.
    character to notice what happens to the cursor.
    Now you have searched for "cursor", once.
 >> Type C-s again, to search for the next occurrence of "cursor".
->> Now type <Delback> four times and see how the cursor moves.
+>> Now type <DEL> four times and see how the cursor moves.
 >> Type <Return> to terminate the search.
 
 Did you see what happened?  Emacs, in an incremental search, tries to
@@ -859,27 +839,23 @@ go to the next occurrence of 'cursor' just type C-s again.  If no such
 occurrence exists, Emacs beeps and tells you the search is currently
 "failing".  C-g would also terminate the search.
 
-(Note that on some systems, typing C-s will freeze the screen and you
-will see no further output from Emacs.  This indicates that an
-operating system "feature" called "flow control" is intercepting the
-C-s and not letting it get through to Emacs.  To unfreeze the screen,
-type C-q.)
-
-If you are in the middle of an incremental search and type <Delback>,
-you'll notice that the last character in the search string is erased
-and the search backs up to the last place of the search.  For
-instance, suppose you have typed "c", to search for the first
-occurrence of "c".  Now if you type "u", the cursor will move
-to the first occurrence of "cu".  Now type <Delback>.  This erases
-the "u" from the search string, and the cursor moves back to
-the first occurrence of "c".
+If you are in the middle of an incremental search and type <DEL>, the
+search "retreats" to an earlier location.  If you type <DEL> just
+after you had typed C-s to advance to the next occurrence of a search
+string, the <DEL> moves the cursor back to an earlier occurrence.  If
+there are no earlier occurrences, the <DEL> erases the last character
+in the search string.  For instance, suppose you have typed "c", to
+search for the first occurrence of "c".  Now if you type "u", the
+cursor will move to the first occurrence of "cu".  Now type <DEL>.
+This erases the "u" from the search string, and the cursor moves back
+to the first occurrence of "c".
 
 If you are in the middle of a search and type a control or meta
-character (with a few exceptions--characters that are special in
-a search, such as C-s and C-r), the search is terminated.
+character (with a few exceptions--characters that are special in a
+search, such as C-s and C-r), the search is terminated.
 
-The C-s starts a search that looks for any occurrence of the search
-string AFTER the current cursor position.  If you want to search for
+C-s starts a search that looks for any occurrence of the search string
+AFTER the current cursor position.  If you want to search for
 something earlier in the text, type C-r instead.  Everything that we
 have said about C-s also applies to C-r, except that the direction of
 the search is reversed.
@@ -888,17 +864,17 @@ the search is reversed.
 * MULTIPLE WINDOWS
 ------------------
 
-One of the nice features of Emacs is that you can display more than one
-window on the screen at the same time.  (Note that Emacs uses the term
-"frames"--described in the next section--for what some other
+One of the nice features of Emacs is that you can display more than
+one window on the screen at the same time.  (Note that Emacs uses the
+term "frames"--described in the next section--for what some other
 applications call "windows".  The Emacs manual contains a Glossary of
 Emacs terms.)
 
->> Move the cursor to this line and type C-u 0 C-l (that's CONTROL-L, not
-   CONTROL-1).
+>> Move the cursor to this line and type C-l C-l.
 
 >> Now type C-x 2 which splits the screen into two windows.
-   Both windows display this tutorial.  The cursor stays in the top window.
+   Both windows display this tutorial.  The editing cursor stays in
+   the top window.
 
 >> Type C-M-v to scroll the bottom window.
    (If you do not have a real META key, type <ESC> C-v.)
@@ -910,23 +886,24 @@ Emacs terms.)
 >> Type C-x o again to move the cursor back to the top window.
    The cursor in the top window is just where it was before.
 
-You can keep using C-x o to switch between the windows.  Each
-window has its own cursor position, but only one window actually
-shows the cursor.  All the ordinary editing commands apply to the
-window that the cursor is in.  We call this the "selected window".
+You can keep using C-x o to switch between the windows.  The "selected
+window", where most editing takes place, is the one with a prominent
+cursor which blinks when you are not typing.  The other windows have
+their own cursor positions; if you are running Emacs in a graphical
+display, those cursors are drawn as unblinking hollow boxes.
 
 The command C-M-v is very useful when you are editing text in one
-window and using the other window just for reference.  You can keep
-the cursor always in the window where you are editing, and advance
-through the other window sequentially with C-M-v.
+window and using the other window just for reference.  Without leaving
+the selected window, you can scroll the other window with C-M-v.
 
-C-M-v is an example of a CONTROL-META character.  If you have a real
-META key, you can type C-M-v by holding down both CONTROL and META while
-typing v.  It does not matter whether CONTROL or META "comes first,"
-because both of these keys act by modifying the characters you type.
+C-M-v is an example of a CONTROL-META character.  If you have a META
+(or Alt) key, you can type C-M-v by holding down both CONTROL and META
+while typing v.  It does not matter whether CONTROL or META "comes
+first," as both of these keys act by modifying the characters you
+type.
 
-If you do not have a real META key, and you use <ESC> instead, the
-order does matter: you must type <ESC> followed by CONTROL-v, because
+If you do not have a META key, and you use <ESC> instead, the order
+does matter: you must type <ESC> followed by CONTROL-v, because
 CONTROL-<ESC> v will not work.  This is because <ESC> is a character
 in its own right, not a modifier key.
 
@@ -953,10 +930,12 @@ Here is another way to use two windows to display two different things:
 * MULTIPLE FRAMES
 ------------------
 
-Emacs can also create multiple "frames" (unless you are using a
-text-only terminal).  A frame is what we call one collection of
-windows, together with its menus, scroll bars, echo area, etc.
-(Some other applications call a frame a "window".)
+Emacs can also create multiple "frames".  A frame is what we call one
+collection of windows, together with its menus, scroll bars, echo
+area, etc.  On graphical displays, what Emacs calls a "frame" is what
+most other applications call a "window".  Multiple graphical frames
+can be shown on the screen at the same time.  On a text terminal, only
+one frame can be shown at a time.
 
 >> Type M-x make-frame <Return>.
    See a new frame appear on your screen.
@@ -967,10 +946,10 @@ There is nothing special about the first frame.
 >> Type M-x delete-frame <Return>.
    This removes the selected frame.
 
-You can also remove a frame by using the normal method provided by
-your window manager (often clicking a button with an "X" at a top
-corner of the frame).  No information is lost when you close a frame
-(or window), it is simply removed from sight and can be restored later.
+You can also remove a frame by using the normal method provided by the
+graphical system (often clicking a button with an "X" at a top corner
+of the frame).  If you remove the Emacs job's last frame this way,
+that exits Emacs.
 
 
 * RECURSIVE EDITING LEVELS
@@ -1035,11 +1014,11 @@ To get more information about a command, use C-h k instead of C-h c.
 
 >> Type C-h k C-p.
 
-This displays the documentation of the function, as well as its
-name, in an Emacs window.  When you are finished reading the
-output, type C-x 1 to get rid of the help text.  You do not have
-to do this right away.  You can do some editing while referring
-to the help text, and then type C-x 1.
+This displays the documentation of the function, as well as its name,
+in an Emacs window.  When you are finished reading the output, type
+C-x 1 to get rid of that window.  You do not have to do this right
+away.  You can do some editing while referring to the help text, and
+then type C-x 1.
 
 Here are some other useful C-h options:
 
@@ -1121,7 +1100,7 @@ starting with the one written by Stuart Cracraft for the original Emacs.
 This version of the tutorial is a part of GNU Emacs.  It is copyrighted
 and comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-  Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011 Free Software Foundation, Inc.
+  Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc.
 
   This file is part of GNU Emacs.
 
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.bg b/etc/tutorials/TUTORIAL.bg
index cbbc27bd9c4..22f96f169b9 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.bg
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.bg
@@ -1160,7 +1160,7 @@ Dired �� ��������� �� ������� ������� �� ������� � ���������� (� ����
 This version of the tutorial, like GNU Emacs, is copyrighted, and
 comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.cn b/etc/tutorials/TUTORIAL.cn
index 6a605f6e791..46201455997 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.cn
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.cn
@@ -980,7 +980,7 @@ starting with the one written by Stuart Cracraft for the original Emacs.
 This version of the tutorial, like GNU Emacs, is copyrighted, and
 comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the
@@ -1005,7 +1005,7 @@ GNU Emacs to your friends.  Help stamp out software obstructionism
 
 ��ƪ�ĵ��� GNU Emacs һ��ӵ�а�Ȩ��������������������Լ���·����俽����
 
-   Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+   Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    ���ĵ������ڲ�����ĵ����ݵ���������κ��˷������κ�ý���ϣ�ͬʱ����
    ����������Ȩ������������������������뷢������ȫ��ͬ�ġ��籾��������
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.cs b/etc/tutorials/TUTORIAL.cs
index 98dcf473aef..db663fd0774 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.cs
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.cs
@@ -1015,7 +1015,7 @@ tutori�lem napsan�m Stuartem Cracraftem pro p�vodn� Emacs.
 Tato verze tutori�lu je, podobn� jako GNU Emacs, chr�n�na copyrightem a
 je ���ena se svolen�m distribuovat kopie za jist�ch podm�nek:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Ka�d�mu je zaru�eno pr�vo vytv��et a distribuovat p�esn� kopie tohoto
    dokumentu tak, jak jej obdr�el, na jak�mkoliv m�diu, s t�m, �e bude
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.de b/etc/tutorials/TUTORIAL.de
index ad0b765b55b..3e6927441c8 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.de
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.de
@@ -15,7 +15,7 @@ EDIT oder ALT genannt).  Folgende Abk�rzungen werden verwendet:
                 M-f  Halten Sie die META-Taste gedr�ckt und geben
                      Sie den Buchstaben (klein) f ein.
 
-`>>' am linken Rand ist ein Hinweis, einen Befehl auszuprobieren:
+�>>� am linken Rand ist ein Hinweis, einen Befehl auszuprobieren:
 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
 [Leerzeilen befinden sich hier aus didaktischen Gr�nden.  Fortsetzung unten.]
 >> Dr�cken Sie C-v, um zur n�chsten Bildschirmseite vorzubl�ttern.
@@ -32,7 +32,7 @@ Wichtig: Sie k�nnen Emacs mit der Befehlsfolge C-x C-c beenden.
 Im weiteren wird die ESC-Taste mit <ESC> bezeichnet.
 
 [Falls die deutschen Umlaute nicht korrekt auf dem Bildschirm
-erscheinen, lesen Sie bitte den Abschnitt `MULE' kurz vor Ende dieser
+erscheinen, lesen Sie bitte den Abschnitt �MULE� kurz vor Ende dieser
 Einf�hrung.]
 
 Zun�chst m�ssen Sie wissen, wie man sich innerhalb eines Dokuments
@@ -43,9 +43,9 @@ Sie zuerst <ESC> und anschlie�end v).
 
 >>  Probieren Sie einige Male M-v und C-v aus.
 
-[Auf den meisten Tastaturen bewirkt die PgUp-Taste (`page up', auch
-mit `Bild' und einem Aufw�rtspfeil beschriftet) dasselbe wie M-v bzw.
-die PgDn-Taste (`page down', `Bild' mit Abw�rtspfeil) dasselbe wie
+[Auf den meisten Tastaturen bewirkt die PgUp-Taste (�page up�, auch
+mit �Bild� und einem Aufw�rtspfeil beschriftet) dasselbe wie M-v bzw.
+die PgDn-Taste (�page down�, �Bild� mit Abw�rtspfeil) dasselbe wie
 C-v.]
 
 
@@ -60,13 +60,14 @@ betrachten:
         C-l     l�sche den Bildschirm und stelle den ganzen Text
                 erneut dar, wobei der Text rund um den Cursor zur
                 Mitte des Bildschirms bewegt wird.
-                (`l' ist der Buchstabe `klein L', nicht die Ziffer 1.)
+                (�l� ist der Buchstabe �klein L�, nicht die Ziffer 1.)
 
 
->> Lokalisieren Sie den Cursor und merken sich den Text in dessen
-   Umgebung.  Dr�cken Sie C-l.  Der Cursor ist jetzt ungef�hr in der
-   (vertikalen) Bildschirmmitte, und er hat seine Position relativ zum
-   Text nicht ge�ndert.
+>> Finden Sie den Cursor und merken sich den Text in dessen Umgebung.
+   Dr�cken Sie C-l.  Der Cursor ist jetzt ungef�hr in der (vertikalen)
+   Bildschirmmitte, und er hat seine Position relativ zum Text nicht
+   ge�ndert.  Wiederholtes Dr�cken von C-l bewegt den Text zum oberen
+   Bildschirmrand, dann zum unteren, und dann wieder zur Mitte.
 
 
 * KONTROLLE DES CURSORS
@@ -91,7 +92,7 @@ Befehl den Cursor wohin bewegt:
 
 
 [Die Buchstaben p, b, f und n stehen f�r die englischen W�rter
-`previous', `backward', `forward' und `next'.]
+�previous�, �backward�, �forward� und �next�.]
 
 >> Bewegen Sie den Cursor zur Zeile in der Mitte des Diagramms mittels
    C-n oder C-p.  Geben Sie dann C-l ein, und das ganze Diagramm ist
@@ -113,8 +114,10 @@ unterst�tzen).
    Beobachten Sie, was C-p tut, wenn der Cursor sich in der
    Zeilenmitte befindet.
 
-Jede Textzeile endet mit einem Zeilenvorschub-Zeichen (`newline'), das
-sie von der folgenden Zeile trennt.
+Jede Textzeile endet mit einem Zeilenvorschub-Zeichen (�newline�), das
+sie von der folgenden Zeile trennt.  Die letzte Zeile in einer Datei
+hat normalerweise ebenfalls einen Zeilenvorschub am Schluss, Emacs
+ben�tigt ihn aber nicht.
 
 >> Probieren Sie C-b am Anfang einer Zeile.  Der Cursor sollte zum
    Ende der vorigen Zeile springen: C-b �berspringt
@@ -132,7 +135,7 @@ C-f �berspringt Zeilenvorschub-Zeichen analog zu C-b.
 
 Wenn Sie den Cursor entweder nach oben oder nach unten �ber den
 Bildschirmrand hinaus bewegen wollen, dann wird statt dessen Text in
-den Bildschirm hineingeschoben.  Dies nennt man `scrolling'.  Auf
+den Bildschirm hineingeschoben.  Dies nennt man �scrolling�.  Auf
 diese Weise verhindert Emacs, dass der Cursor je den sichtbaren
 Bereich verl�sst.
 
@@ -155,7 +158,7 @@ analog, aber in die entgegengesetzte Richtung.
    zwischen W�rtern zu beobachten.
 
 Beachten Sie die Parallele zwischen C-f und C-b einerseits und M-f und
-M-b andererseits.  Sehr oft werden mit `META-' beginnende Befehle f�r
+M-b andererseits.  Sehr oft werden mit �META-� beginnende Befehle f�r
 Operationen verwendet, die mit Sprache zu tun haben (W�rter, S�tze,
 Abs�tze), w�hrend CONTROL-Befehle mit den Text-Basiseinheiten
 operieren, unabh�ngig davon, was Sie gerade editieren (Zeichen,
@@ -181,26 +184,26 @@ lassen.  Dadurch erm�glichen Sie u.a., dass Emacs zwischen
 Abk�rzungspunkten und dem Satzende unterscheiden kann, was f�r
 Textsuche in wissenschaftlichen Texten oft vorteilhaft ist.]
 
-[Anmerkung 2: Die Tasten `Home' (Pos1) und `End' (Ende) verhalten sich
+[Anmerkung 2: Die Tasten �Home� (Pos1) und �End� (Ende) verhalten sich
 standardm��ig wie C-a und C-e, wie wohl die meisten Benutzer
 annehmen.]
 
-Die aktuelle Position des Cursors wird im Englischen auch `point'
-(Punkt) genannt.  Beachten Sie bitte, dass sich `point' stets
+Die aktuelle Position des Cursors wird im Englischen auch �point�
+(Punkt) genannt.  Beachten Sie bitte, dass sich �point� stets
 *zwischen* zwei Zeichen befindet, n�mlich genau vor dem
 Cursor-K�stchen.
 
 Hier ist eine Zusammenfassung von einfachen Bewegungsbefehlen f�r den
 Cursor einschlie�lich der Wort- und Satzbewegungsbefehle:
 
-        C-f     ein Zeichen vorw�rts (auch `Pfeil rechts'-Taste)
-        C-b     ein Zeichen zur�ck (auch `Pfeil links'-Taste)
+        C-f     ein Zeichen vorw�rts (auch �Pfeil rechts�-Taste)
+        C-b     ein Zeichen zur�ck (auch �Pfeil links�-Taste)
 
         M-f     ein Wort vorw�rts
         M-b     ein Wort zur�ck
 
-        C-n     eine Zeile vorw�rts (auch `Pfeil hinunter'-Taste)
-        C-p     eine Zeile zur�ck (auch `Pfeil hinauf'-Taste)
+        C-n     eine Zeile vorw�rts (auch �Pfeil hinunter�-Taste)
+        C-p     eine Zeile zur�ck (auch �Pfeil hinauf�-Taste)
 
         C-a     zum Zeilenanfang
         C-e     zum Zeilenende
@@ -215,7 +218,7 @@ Zwei weitere wichtige Befehle f�r die Cursorbewegung sind M-< (META
 Kleiner-als) und M-> (META Gr��er-als), welche zum Anfang bzw. zum
 Ende des ganzen Textes springen.
 
-Bei den meisten Terminal-Tastaturen befindet sich `<' �ber dem Komma,
+Bei den meisten Terminal-Tastaturen befindet sich �<� �ber dem Komma,
 d.h., Sie m�ssen zus�tzlich die SHIFT-Taste verwenden (der Umschalter
 ist auf deutschen Tastaturen normalerweise mit einem dicken
 Aufw�rtspfeil markiert).  Ohne SHIFT-Taste w�rden Sie M-Komma
@@ -224,17 +227,17 @@ eingeben.
 >> Testen Sie nun M-<, um an den Anfang der Einf�hrung
    zu gelangen.  Verwenden Sie dann C-v, um wieder hierher zu kommen.
 
-[Anmerkung: Die Tastenkombinationen `C-Home' (Pos1) und `C-End' (Ende)
+[Anmerkung: Die Tastenkombinationen �C-Home� (Pos1) und �C-End� (Ende)
 verhalten sich standardm��ig wie M-< und M->.]
 
 Ein weiteres, oft ben�tztes Konzept in Emacs ist die Markierung
-(`mark').  Der Grundbefehl dazu ist C-SPC (oder gleichwertig C-@,
-`SPC' bezeichnet die Leertaste, engl. `space key'); mit ihm kann eine
+(�mark�).  Der Grundbefehl dazu ist C-SPC (oder gleichwertig C-@,
+�SPC� bezeichnet die Leertaste, engl. �space key�); mit ihm kann eine
 Markierung gesetzt werden.  Mit C-u C-SPC kommt man zu dieser
 Markierung zur�ck, falls man den Cursor inzwischen weiterbewegt hat.
 Viele Befehle, die gro�e Spr�nge in einem Text ausf�hren (so auch M->
 und M-<) setzen eine Markierung implizit, was in der untersten Zeile
-(dem Echobereich, s.u.) als `Mark set' angezeigt wird.
+(dem Echobereich, s.u.) als �Mark set� angezeigt wird.
 
 >> Verwenden Sie jetzt M->, um zum Ende der Einf�hrung
    zu springen und ben�tzen Sie C-u C-SPC, um hierher zur�ckzukehren.
@@ -257,7 +260,7 @@ Ziffern und dann der Befehl selbst.  Alternativ k�nnen Sie die
 META-Taste (bzw. EDIT- oder ALT-Taste) gedr�ckt halten und dann die
 Ziffern des Wiederholungsz�hlers eingeben.  Wir empfehlen allerdings,
 die C-u-Methode zu lernen, da sie mit jedem Terminal funktioniert.
-Das numerische Argument wird auch `Pr�fix-Argument' genannt, da man es
+Das numerische Argument wird auch �Pr�fix-Argument� genannt, da man es
 vor dem zugeh�rigen Befehl eingibt.
 
 Beispiel: C-u 8 C-f bewegt den Cursor acht Zeichen vorw�rts.
@@ -268,7 +271,7 @@ Beispiel: C-u 8 C-f bewegt den Cursor acht Zeichen vorw�rts.
 
 Wie gesagt, die meisten Befehle verwenden das numerische Argument als
 Wiederholungsz�hler, jedoch nicht alle.  Einige davon, die allerdings
-noch nicht besprochen wurden, ben�tzen es als Flag (`Flagge'), d.h.,
+noch nicht besprochen wurden, ben�tzen es als Flag (�Flagge�), d.h.,
 allein das Vorhandensein eines Pr�fix-Arguments, unabh�ngig von seinem
 Wert, signalisiert dem Befehl, etwas anderes zu tun.
 
@@ -283,27 +286,20 @@ Der Bildschirminhalt sollte jetzt um acht Zeilen nach oben verschoben
 sein.  Wollen Sie ihn nach unten verschieben, dann geben Sie M-v mit
 einem numerischen Argument ein.
 
-Wenn Sie eine graphische Oberfl�che wie X11 oder MS-Windows verwenden,
-dann befindet sich ein schmaler, langgezogener rechteckiger Bereich auf
-der linken oder rechten Seite des Emacs-Fensters.  Dieser Bereich
-wird Scrollbar genannt (`Verschiebungsbalken').  Sie k�nnen Text
+Wenn Sie eine graphische Oberfl�che wie X oder MS-Windows verwenden,
+dann befindet sich ein schmaler, langgezogener rechteckiger Bereich
+auf der linken oder rechten Seite des Emacs-Fensters.  Dieser Bereich
+wird Scrollbar genannt (�Verschiebungsbalken�).  Sie k�nnen Text
 verschieben, indem Sie mit der Maus auf den Scrollbar klicken.
 
->> Dr�cken Sie die mittlere Taste (oder die linke und rechte Taste
-   gleichzeitig, falls Sie eine Zwei-Tasten-Maus verwenden) innerhalb
-   des Scrollbar-Bereichs.  Das sollte den Text zu einer Position
-   verschieben, die davon abh�ngt, wie weit oben oder unten Sie
-   geklickt haben.
-
->> Bewegen Sie nun die Maus auf und ab, w�hrend Sie die mittlere Taste
-   gedr�ckt halten.  Sie werden sehen, dass der Text entsprechend der
-   Mausbewegungen nach oben oder unter verschoben wird.
+Hat Ihre Maus ein Mausrad, k�nnen Sie damit ebenfalls Text
+verschieben.
 
 
 * WENN EMACS NICHT MEHR REAGIERT
 --------------------------------
 
-Wenn Emacs `h�ngt', also auf keine Ihrer Eingaben reagiert, dr�cken
+Wenn Emacs �h�ngt�, also auf keine Ihrer Eingaben reagiert, dr�cken
 Sie C-g.  Sie k�nnen C-g auch dazu ben�tzen, einen Befehl zu stoppen,
 der zu lange braucht.
 
@@ -323,13 +319,13 @@ mit C-g r�ckg�ngig machen.
 * DEAKTIVIERTE BEFEHLE
 ----------------------
 
-Ein paar Befehle von Emacs sind deaktiviert (`disabled'), damit
+Ein paar Befehle von Emacs sind deaktiviert (�disabled�), damit
 Anf�nger sie nicht unabsichtlich benutzen.
 
 Wenn Sie einen solchen Befehl eingeben, dann gibt Emacs eine Meldung
 aus und fragt Sie, ob Sie ihn wirklich ausf�hren wollen.
 
-Antworten Sie mit y (f�r `yes') oder dr�cken Sie die Leertaste, wenn
+Antworten Sie mit y (f�r �yes�) oder dr�cken Sie die Leertaste, wenn
 Sie den Befehl ausf�hren wollen, sonst mit n.
 
 >> Geben Sie C-x C-l ein (das ist ein deaktivierter Befehl) und
@@ -339,7 +335,7 @@ Sie den Befehl ausf�hren wollen, sonst mit n.
 * FENSTER
 ---------
 
-Emacs kann mehrere Fenster (`windows') haben, von denen jedes seinen
+Emacs kann mehrere Fenster (�windows�) haben, von denen jedes seinen
 eigenen Text darstellt.  Sp�ter erkl�ren wir, wie man mit Fenstern
 umgeht.  Hier wollen wir nur erkl�ren, wie man ein (vielleicht
 irrt�mlich erzeugtes) Fenster wieder entfernt und zum normalen
@@ -351,14 +347,14 @@ Das ist C-x gefolgt von der Ziffer 1.  C-x 1 expandiert das Fenster,
 in dem der Cursor sich befindet, sodass es den ganzen Bildschirm
 erfasst.  Alle anderen Fenster werden gel�scht.
 
-[Anmerkung: Emacs verwendet das Wort Fenster (`windows') in einem
+[Anmerkung: Emacs verwendet das Wort Fenster (�windows�) in einem
 anderen Sinn, als Sie es vielleicht gew�hnt sind.  Wenn Sie einen
 Textbildschirm vor sich haben, dann ist die Terminologie eindeutig.
 Wenn Sie allerdings eine graphische Oberfl�che benutzen, dann
 bezeichnet ein Emacs-Fenster einen Teilbereich des Fensters (von Ihrer
 graphischen Oberfl�che erzeugt), in dem Emacs l�uft, in v�lliger
 Analogie zum Textmodus.  F�r (graphische) Fenster im herk�mmlichen
-Sinn verwenden die Emacs-Entwickler den Ausdruck Rahmen (`frame').]
+Sinn verwenden die Emacs-Entwickler den Ausdruck �Rahmen� (�frame�).]
 
 >> Bewegen Sie den Cursor zu dieser Zeile und geben Sie C-u 0 C-l ein.
 
@@ -376,38 +372,32 @@ Sinn verwenden die Emacs-Entwickler den Ausdruck Rahmen (`frame').]
 Wenn Sie Text einf�gen wollen, dann geben Sie ihn einfach ein.
 Sichtbare Zeichen, z.B. A, 7, * usw. werden als Text von Emacs sofort
 eingef�gt.  Dr�cken Sie <Return> (die Zeilenvorschubtaste, meistens
-mit `Enter' oder nur mit einem R�ckw�rts-Hakenpfeil beschriftet), um
+mit �Enter� oder nur mit einem R�ckw�rts-Hakenpfeil beschriftet), um
 ein Zeilenvorschubzeichen einzuf�gen.
 
-Sie k�nnen das zuletzt eingegebene Zeichen l�schen, indem Sie <Delete>
-dr�cken.  <Delete> ist einer Taste auf der Tastatur zugeordnet, die
-mit `Del' oder `Entf' beschriftet ist.  In manchen F�llen dient die
-Backspace-Taste (oft auch nur als R�ckw�rtspfeil beschriftet) als
-<Delete>, aber nicht immer!
+Sie k�nnen das zuletzt eingegebene Zeichen l�schen, indem Sie <DEL>
+dr�cken.  <DEL> ist der Backspace-Taste zugeordnet (oft auch nur als
+R�ckw�rtspfeil beschriftet).
 
-Allgemein gesprochen l�scht <Delete> das Zeichen unmittelbar vor der
+Allgemein gesprochen l�scht <DEL> das Zeichen unmittelbar vor der
 aktuellen Cursorposition.
 
-[Beachten Sie, dass <Delete> ein logischer Befehlsname ist, der auf
-die jeweilige Tastatur abgebildet wird.  Lesen Sie im Abschnitt `Init
-Rebinding' des Emacs-Handbuches nach, wie Sie gegebenenfalls die
-Tastaturbelegung ver�ndern k�nnen.]
-
 >> Probieren Sie das jetzt aus: Geben Sie ein paar Zeichen ein und
-   l�schen Sie sie wieder mit <Delete>.  Sie brauchen sich keine
-   Sorgen zu machen, dieses Dokument zu ver�ndern: Was Sie hier lesen,
-   ist nur eine (pers�nliche) Kopie des originalen Dokuments.
+   l�schen Sie sie wieder mit <DEL>.  Sie brauchen sich keine Sorgen
+   zu machen, dieses Dokument zu ver�ndern: Was Sie hier lesen, ist
+   nur eine (pers�nliche) Kopie des originalen Dokuments.
 
-Wenn eine Textzeile zu lang wird f�r eine Bildschirmzeile, dann wird
-sie auf einer zweiten Bildschirmzeile `fortgesetzt'.  Ein
-`Backslash'-Zeichen (`\') bzw. ein kleiner gebogener Pfeil (bei
-graphischen Oberfl�chen) am rechten Rand verdeutlicht das.
+Wenn eine Textzeile zu lang f�r eine Bildschirmzeile ist, wird sie auf
+einer zweiten Bildschirmzeile �fortgesetzt�: Bei graphischen
+Oberfl�chen erscheinen zwei kleine gebogene Pfeile links und rechts
+vom Textbereich (diese schmalen Spalten werden �fringe� genannt), bei
+Terminals ein �Backslash�-Zeichen (�\�) am rechten Rand.
 
 >> F�gen Sie Text ein, bis Sie den rechten Rand erreicht haben.  F�gen
    Sie weiter Text ein.  Beobachten Sie, wie eine Fortsetzungszeile
    erscheint.
 
->> Verwenden Sie <Delete> so oft, bis die Textzeile wieder auf eine
+>> Verwenden Sie <DEL> so oft, bis die Textzeile wieder auf eine
    Bildschirmzeile passt.  Die Fortsetzungszeile verschwindet wieder.
 
 Sie k�nnen das Zeilenvorschubzeichen wie jedes andere Zeichen l�schen:
@@ -415,7 +405,7 @@ Die Zeilen vor und nach ihm werden dann zu einer zusammengeh�ngt.  Ist
 diese l�nger als die Bildschirmbreite, erscheint eine
 Fortsetzungszeile.
 
->> Bewegen Sie den Cursor zum Anfang der Zeile und geben Sie <Delete>
+>> Bewegen Sie den Cursor zum Anfang der Zeile und geben Sie <DEL>
    ein: Die momentane Zeile wird an die vorige angeh�ngt.
 
 >> Geben Sie <Return> ein, um wieder ein Zeilenvorschubzeichen
@@ -432,10 +422,10 @@ Bis jetzt kennen Sie die Grundbefehle, um Text in Emacs einzugeben und
 Fehler zu korrigieren -- fast analog zu den Bewegungsbefehlen ist es
 m�glich, ganze W�rter, S�tze oder Zeilen zu l�schen:
 
-        <Delete>     l�sche ein Zeichen vor dem Cursor
+        <DEL>        l�sche ein Zeichen vor dem Cursor
         C-d          l�sche das Zeichen unter dem Cursor
 
-        M-<Delete>   l�sche bis zum (n�chsten) Wortanfang unmittelbar
+        M-<DEL>      l�sche bis zum (n�chsten) Wortanfang unmittelbar
                      vor dem Cursor
         M-d          l�sche bis zum (n�chsten) Wortende nach
                      (bzw. unter) dem Cursor
@@ -445,42 +435,40 @@ m�glich, ganze W�rter, S�tze oder Zeilen zu l�schen:
         M-k          l�sche bis zum n�chsten Satzende nach
                      (bzw. unter) dem Cursor
 
-Beachten Sie bitte, dass <Delete> je nach Tastaturbelegung die Del-
-(Entf-) oder die Backspace- (R�ckw�rtspfeil-) Taste sein kann.
-
 Eine andere, einheitliche Methode zum L�schen von Text ist das
 Befehlspaar C-@ (oder C-SPC) und C-w.  Gehen sie zum Anfang des zu
 l�schenden Textes und dr�cken Sie C-@ oder C-SPC.  Gehen Sie dann zum
 Ende des zu l�schenden Textes und dr�cken Sie C-w, um ihn zu
 entfernen.
 
->> Bewegen Sie den Cursor zum Buchstaben `E' am Anfang des letzten
+>> Bewegen Sie den Cursor zum Buchstaben �E� am Anfang des letzten
    Absatzes.
->> Dr�cken Sie C-SPC.  Emacs sollte die Meldung `Mark set' am unteren
+>> Dr�cken Sie C-SPC.  Emacs sollte die Meldung �Mark set� am unteren
    Bildschirmrand zeigen.
->> Bewegen Sie den Cursor zum Buchstaben `A' in der zweiten Zeile des
+>> Bewegen Sie den Cursor zum Buchstaben �A� in der zweiten Zeile des
    letzten Absatzes.
->> Geben Sie C-w ein.  Der ganze Text, beginnend mit dem `E' und
-   endend vor dem `A', ist nun gel�scht.
+>> Geben Sie C-w ein.  Der ganze Text, beginnend mit dem �E� und
+   endend vor dem �A�, ist nun gel�scht.
 
 L�schen Sie mehr als ein Zeichen auf einmal, speichert Emacs den
 gel�schten Text, damit Sie ihn bei Bedarf wieder zur�ckholen k�nnen.
 Einf�gen von bereits gel�schtem Text wird im englischen Dokumentation
-von Emacs als `yanking' (w�rtlich `herausrei�en') bezeichnet.  Sie
+von Emacs als �yanking� (w�rtlich �herausrei�en�) bezeichnet.  Sie
 k�nnen den gel�schten Text an einer beliebigen Stelle wieder
 einzuf�gen.  Solange Sie nichts neues l�schen, steht Ihnen dieser
 gel�schte Textteil immer wieder zu Verf�gung.  Der Befehl dazu ist C-y
-(das Ypsilon steht f�r `yank').
+(das Ypsilon steht f�r �yank�).
 
 Emacs unterscheidet zwei Klassen von L�schbefehlen (was man im
-Deutschen leider nicht gut wiedergeben kann): `killing' (umbringen)
-und `deleting' (l�schen).  Wenn man sich vorstellt, dass `yanking' den
-Begriff `von den Toten erwecken' darstellt, dann hat man ungef�hr eine
-Vorstellung von der Metapher -- Von einem `kill'-Befehl gel�schter
-Text wird gespeichert und kann bei Bedarf mit C-y zur�ckgeholt
-werden.  Von einem `delete'-Befehl entfernter Text (in der Regel
-einzelne Zeichen, leere Zeilen und Zwischenr�ume) wird nicht extra
-gespeichert und kann daher auch nicht zur�ckgeholt werden.
+Deutschen leider nicht gut wiedergeben kann): �killing� (umbringen)
+und �deleting� (l�schen).  Wenn man sich vorstellt, dass �yanking� den
+Begriff �von den Toten erwecken� darstellt, dann hat man ungef�hr eine
+Vorstellung von der Metapher -- Von einem �kill�-Befehl gel�schter
+Text wird gespeichert und kann bei Bedarf mit C-y zur�ckgeholt werden.
+Von einem �delete�-Befehl entfernter Text (in der Regel einzelne
+Zeichen, leere Zeilen und Zwischenr�ume) wird nicht extra gespeichert
+und kann daher auch nicht zur�ckgeholt werden.  Allerdings besteht die
+M�glichkeit zum �Undo�, siehe weiter unten.
 
 >> Bringen Sie den Cursor an den Anfang einer nicht-leeren Zeile und
    geben Sie C-k ein, um die Zeile zu l�schen.
@@ -495,12 +483,16 @@ behandelt: es l�scht die angegebene Anzahl von Zeilen UND die
 Zeilenvorsch�be: C-u 2 C-k l�scht zwei Zeilen komplett; zweimal C-k
 l�scht dagegen nur eine Zeile.
 
-Wie schon erw�hnt, bringt C-y den zuletzt gel�schten (`gekillten')
+Wie schon erw�hnt, bringt C-y den zuletzt gel�schten (�gekillten�)
 Text zur�ck -- man kann diesen Text einf�gen, wo man will: an der
 urspr�nglichen Stelle, an einer anderen Stelle, oder sogar in einer
 anderen Datei.  Mehrmaliges Ausf�hren von C-y f�gt den Text mehrmals
 ein.
 
+In anderen Editoren wird �kill� und �yank� oft als �cut�
+(ausschneiden) und �paste� (einf�gen) bezeichnet.  N�heres dazu findet
+sich im Abschnitt �Glossary� des Emacs-Handbuchs.
+
 >> Probieren Sie jetzt C-y, um diesen Effekt zu sehen.
 
 F�hren Sie C-k mehrmals hintereinander aus, dann wird der so
@@ -509,14 +501,14 @@ Text zur�ck.
 
 >> Dr�cken Sie mehrmals C-k.
 
-Holen Sie jetzt den Text `von den Toten' zur�ck:
+Holen Sie jetzt den Text �von den Toten� zur�ck:
 
 >> Dr�cken Sie C-y.  Bewegen Sie dann den Cursor ein paar Zeilen nach
    unten und dr�cken Sie C-y erneut.  Der eben eingef�gte Text wird
    noch einmal an anderer Stelle kopiert.
 
 Wie k�nnen Sie gel�schten Text wieder einf�gen, wenn Sie in der
-Zwischenzeit noch etwas anderes `gekillt' haben?  C-y w�rde das
+Zwischenzeit noch etwas anderes �gekillt� haben?  C-y w�rde das
 zuletzt gel�schte Textst�ck zur�ckholen, was aber nicht das gew�nschte
 ist.  Verwenden Sie nun M-y (unmittelbar nach der erstmaligen
 Ausf�hrung von C-y), um den gerade mit C-y eingef�gten Textteil durch
@@ -546,7 +538,7 @@ durchgesehen.
 Die meisten graphischen Oberfl�chen bieten auch die M�glichkeit, mit
 der linken Maustaste einen Textteil zu markieren (er erscheint dann
 normalerweise grau unterlegt).  Der Befehl C-w l�scht diesen
-markierten Textteil (in Emacs auch `Region' genannt) und f�gt ihn in
+markierten Textteil (in Emacs auch �Region� genannt) und f�gt ihn in
 den L�schring ein.
 
 Dasselbe geht auch ohne Maus: Bewegen Sie den Cursor zum Beginn des zu
@@ -562,54 +554,48 @@ man Befehle mit langen Namen ausf�hren kann).
 ------
 
 Wenn Sie etwas am Text ge�ndert haben und nachtr�glich bemerken, dass
-das ein Fehler war, so k�nnen Sie den Fehler mit dem Befehl C-x u
-ungeschehen machen (`undo').
+das ein Fehler war, so k�nnen Sie den Fehler mit dem Befehl C-/
+ungeschehen machen (�undo�).
 
-Normalerweise macht C-x u das Verhalten von einem Befehl ungeschehen;
-f�hren Sie C-x u mehrmals hintereinander aus, werden die jeweiligen
+Normalerweise macht C-/ das Verhalten von einem Befehl ungeschehen;
+f�hren Sie C-/ mehrmals hintereinander aus, werden die jeweiligen
 vorigen Befehle widerrufen.
 
 Es gibt jedoch zwei Ausnahmen: Befehle, die den Text nicht �ndern,
 werden nicht gez�hlt (z.B. Cursorbewegungen und Bl�ttern im Text).
-Und Befehle, die sich selbst einf�gen (`self-inserting': Dr�cken Sie
-zum Beispiel die `u'-Taste, dann wird der Buchstabe u eingef�gt)
+Und Befehle, die sich selbst einf�gen (�self-inserting�: Dr�cken Sie
+zum Beispiel die �u�-Taste, dann wird der Buchstabe u eingef�gt)
 werden in Gruppen von bis zu 20 Zeichen wiederhergestellt, um die
-Anzahl der notwendigen C-x u-Befehle zu reduzieren.
+Anzahl der notwendigen C-/-Befehle zu reduzieren.
 
 >> L�schen Sie diese Zeilen mit C-k und dr�cken Sie anschlie�end
-   mehrmals C-x u, und die Zeilen erscheinen wieder.
+   mehrmals C-/, und die Zeilen erscheinen wieder.
 
-C-_ ist ein alternativer Undo-Befehl; er arbeitet genauso wie C-x u,
-ist jedoch einfacher zu tippen, wenn Sie den Befehl mehrmals
-hintereinander ausf�hren m�chten.  Der Nachteil von C-_ ist, dass bei
-manchen Tastaturen nicht sofort einsichtig ist, wie man das eingibt.
-
-Eine weitere Eingabem�glichkeit bei vielen Terminals ist C-/.
-
-Ein numerisches Argument f�r C-_, C-x u oder C-/ wird als
+Alternative Tastenkombinationen f�r C-/ sind C-_ und C-x u.  Ein
+numerisches Argument f�r C-/, C-_ oder C-x u wird als
 Wiederholungsz�hler interpretiert.
 
 Der Unterschied zwischen der Undo-Funktion und dem oben erkl�rten C-y
 ist, dass erstere gel�schten Text an exakt der gleichen Position wie
 vorher wiederherstellt, wohingegen C-y den gel�schten Text an der
-momentanen Cursorposition einf�gt.  Im �brigen kann auch `gekillter'
-Text wieder hergestellt werden; der Unterschied zwischen `killing' und
-`yanking' betrifft nur C-y, aber nicht die Undo-Funktion.
+momentanen Cursorposition einf�gt.  Im �brigen kann auch �gekillter�
+Text wieder hergestellt werden; der Unterschied zwischen �killing� und
+�yanking� betrifft nur C-y, aber nicht die Undo-Funktion.
 
 
 * DATEIEN
 ---------
 
-Um editierten Text zu sichern, muss man ihn in einer Datei (`file')
-speichern (`save').  Wird Emacs beendet, ohne dass man vorher den Text
+Um editierten Text zu sichern, muss man ihn in einer Datei (�file�)
+speichern (�save�).  Wird Emacs beendet, ohne dass man vorher den Text
 gespeichert hat, dann ist der Text verloren.
 
 Will man andererseits bereits gesicherten Text mit Emacs editieren, so
 muss die entsprechende Datei in Emacs geladen werden (im Englischen
-wird das als `finding' (finden) bzw. als `visiting' (besuchen)
+wird das als �finding� (finden) bzw. als �visiting� (besuchen)
 bezeichnet).
 
-Eine Datei `finden' bedeutet, dass man den Inhalt dieser Datei mit
+Eine Datei �finden� bedeutet, dass man den Inhalt dieser Datei mit
 Emacs bearbeitet -- es ist fast so, als ob man die Datei selbst
 editiert.  Jedoch werden �nderungen an dieser Datei erst dann
 dauerhaft, wenn man sie speichert; auf diese Weise wird vermieden,
@@ -621,9 +607,9 @@ die �nderungen ein Fehler sind.
 Wenn Sie die untere Bildschirmkante genauer betrachten, dann werden
 Sie eine Zeile finden, die mit einem oder mehreren Bindestrichen
 beginnt und endet; sie enth�lt unter anderem die Zeichenkette
-`TUTORIAL.de'.  An dieser Position befindet sich immer der Name der
-Datei, die Sie momentan bearbeiten (`visit').  Gerade in diesem
-Augenblick bearbeiten Sie eine Datei mit dem Namen `TUTORIAL.de'
+�TUTORIAL.de�.  An dieser Position befindet sich immer der Name der
+Datei, die Sie momentan bearbeiten (�visit�).  Gerade in diesem
+Augenblick bearbeiten Sie eine Datei mit dem Namen �TUTORIAL.de�
 (genauer gesagt, Emacs hat eine identische Kopie geladen).
 
 Die Befehle f�r das Laden und Speichern von Dateien bestehen aus zwei
@@ -634,14 +620,14 @@ drei oder vier Zeichen lang -- Sie haben bereits C-x u und C-x 1
 kennengelernt.
 
 Um eine Datei in Emacs laden zu k�nnen, muss man dem Lade-Befehl den
-Namen der Datei mitteilen.  Der Befehl `liest ein Argument vom
-Terminal' (in diesem Fall ist das der Name der Datei).  Nachdem Sie
+Namen der Datei mitteilen.  Der Befehl �liest ein Argument� (in diesem
+Fall ist das der Name der Datei).  Nachdem Sie
 
         C-x C-f                   (lade Datei)
 
 eingegeben haben, werden Sie von Emacs nach dem Dateinamen gefragt.
 Die Zeichen, die Sie eingeben, werden in der untersten Bildschirmzeile
-dargestellt, dem sogenannten Minipuffer (`minibuffer').  Sie k�nnen
+dargestellt, dem sogenannten Minipuffer (�minibuffer�).  Sie k�nnen
 ganz normale Emacs-Editierfunktionen verwenden, um den Dateinamen zu
 �ndern.
 
@@ -653,39 +639,42 @@ Minipuffer benutzen) mit C-g abbrechen.
    ab (Sie haben also keine Datei geladen).
 
 Wenn Sie den Dateinamen fertig eingegeben haben, dr�cken Sie <Return>,
-um den Befehl abzuschlie�en; C-x C-f wird ausgef�hrt und l�dt die von
-Ihnen ausgesuchte Datei.  Der Minipuffer verschwindet wieder, sobald
-C-x C-f beendet ist.
+um den Befehl abzuschlie�en.  Der Minipuffer verschwindet wieder, und
+C-x C-f l�dt die von Ihnen ausgesuchte Datei.
 
-Ein paar Augenblicke sp�ter erscheint der Dateiinhalt auf dem
-Bildschirm, und Sie k�nnen den Text editieren.  Wenn Sie Ihre
-�nderungen permanent speichern wollen, dann dr�cken Sie
+Der Dateiinhalt erscheint jetzt auf dem Bildschirm, und Sie k�nnen den
+Text editieren.  Wenn Sie Ihre �nderungen permanent speichern wollen,
+dann dr�cken Sie
 
         C-x C-s                   (sichere Datei)
 
 und Emacs kopiert den Text in die Datei.  Beim ersten Mal benennt
 Emacs die Originaldatei um, damit sie nicht verloren ist.  Der neue
-Name besteht aus dem Originalnamen plus einer angeh�ngten Tilde `~'
+Name besteht aus dem Originalnamen plus einer angeh�ngten Tilde �~�
 [unter einigen Betriebssystemen wird statt dessen die
-Namenserweiterung durch `.bak' ersetzt].
+Namenserweiterung durch �.bak� ersetzt].
 
 Emacs schreibt den Namen der gesicherten Datei in die unterste Zeile,
 sobald C-x C-s fertig ausgef�hrt ist.  Sie sollten den editierten Text
 oft speichern, damit nicht allzuviel bei einem etwaigen Systemabsturz
-verloren geht.
+verloren geht (siehe auch den Abschnitt �AUTOMATISCHES SPEICHERN�
+weiter unten).
+
+>> Geben Sie
+
+     C-x C-s TUTORIAL.de <Return>
 
->> Geben Sie C-x C-s ein, um Ihre Kopie der Einf�hrung zu sichern.
-   Die Ausgabe am unteren Bildschirmrand sollte `Wrote ...TUTORIAL.de'
-   sein.
+   ein, um Ihre Kopie der Einf�hrung zu sichern.  Die Ausgabe am
+   unteren Bildschirmrand sollte �Wrote ...TUTORIAL.de� sein.
 
 [Manche Terminals werden durch C-s angehalten und m�ssen durch C-q
-wieder `entsperrt' werden.  Eine erste Abhilfe zur Umschiffung dieses
-C-s-Problems schafft die Befehlsfolge `M-x save-buffer', welche exakt
+wieder �entsperrt� werden.  Eine erste Abhilfe zur Umschiffung dieses
+C-s-Problems schafft die Befehlsfolge �M-x save-buffer�, welche exakt
 das gleiche wie C-x C-s bewirkt.  Mehr Hilfe dazu finden Sie im
-Abschnitt `Spontaneous Entry to Incremental Search' im
+Abschnitt �Spontaneous Entry to Incremental Search� im
 Emacs-Handbuch.]
 
-Sie k�nnen eine existierende Datei anschauen (`view') oder editieren.
+Sie k�nnen eine existierende Datei anschauen (�view�) oder editieren.
 Sie k�nnen aber auch eine Datei laden, die noch gar nicht existiert,
 um so eine neue Datei zu erzeugen: Sie �ffnen dazu die
 (nicht-existente) Datei, die nat�rlich leer ist, und beginnen dann
@@ -703,18 +692,8 @@ laden, dann bleibt die erste in Emacs.  Sie k�nnen zur ersten
 zur�ckschalten, indem Sie noch einmal C-x C-f eingeben.  Auf diese
 Weise lassen sich eine ganze Reihe von Dateien laden und bearbeiten.
 
->> Erzeugen Sie eine Datei mit dem Namen `foo', indem Sie
-
-        C-x C-f foo <Return>
-
-   eingeben.  Tippen Sie etwas Text ein, editieren Sie ihn und
-   speichern Sie ihn abschlie�end mit C-x C-s.  Kehren Sie
-   anschlie�end zu dieser Einf�hrung zur�ck mit
-
-        C-x C-f TUTORIAL.de <Return>
-
 Emacs speichert jeden Text, der aus einer Datei in Emacs geladen wird,
-in einem `Puffer'-Objekt.  Um eine Liste der momentan existierenden
+in einem �Puffer�-Objekt.  Um eine Liste der momentan existierenden
 Puffer zu sehen, geben Sie
 
         C-x C-b                   (liste Puffer auf)
@@ -726,7 +705,7 @@ ein.
 Beachten Sie, dass jeder Puffer einen Namen hat und manche auch mit
 dem Namen einer Datei assoziiert sind, dessen Inhalt sie enthalten.
 Manche Puffer aber haben keinen zugeh�rige Datei, z.B. der mit dem
-Namen `*Buffer List*'.  Er wurde von dem Befehl C-x C-b erzeugt, um
+Namen �*Buffer List*�.  Er wurde von dem Befehl C-x C-b erzeugt, um
 die Pufferliste darzustellen.  JEDER Text, den Sie innerhalb Emacs in
 einem Fenster sehen, ist immer ein Ausschnitt eines Puffers.
 
@@ -734,28 +713,39 @@ einem Fenster sehen, ist immer ein Ausschnitt eines Puffers.
    zu lassen.
 
 Wieviele Puffer auch in Emacs geladen sind, nur ein einziger ist der
-`momentane' Puffer, n�mlich derjenige, den Sie gerade editieren.  Will
+�momentane� Puffer, n�mlich derjenige, den Sie gerade editieren.  Will
 man einen anderen Puffer editieren, muss man zuerst zu diesem Puffer
-wechseln (`switch').  Wie schon weiter oben erkl�rt, kann man mittels
+wechseln (�switch�).  Wie schon weiter oben erkl�rt, kann man mittels
 C-x C-f zu einem Puffer wechseln, der zu einer Datei geh�rt.  Emacs
 hat jedoch einen einfacheren Befehl, C-x b, um einen beliebigen Puffer
 namentlich auszuw�hlen.
 
->> Geben Sie C-x b foo <Return> ein, um zur�ck zum Puffer `foo' zu
-   schalten, der den Text der Datei `foo' enth�lt.  Anschlie�end geben
-   Sie C-x b TUTORIAL.de <RETURN> ein, um wieder zu dieser Einf�hrung
-   zu gelangen.
+>> Geben Sie
+
+     C-x C-f foo <Return>
+
+   ein, um eine Datei mit dem Namen �foo� zu erzeugen.  Mittels
+
+     C-x b TUTORIAL.de <RETURN>
+
+   gelangen Sie wieder zu dieser Einf�hrung.
 
 In der Regel ist der Puffername identisch zu einem Dateinamen (ohne
 den Verzeichnispr�fix), jedoch nicht immer.  Die von C-x C-b erzeugte
-Pufferliste zeigt stets die Namen aller Puffer.
+Pufferliste zeigt stets die Namen aller Puffer mit den
+korrespondierenden Dateinamen.
 
 JEDER Text in Emacs ist Teil eines Puffers, aber nicht jeder Puffer
-entspricht einer Datei.  So ist z.B. der Puffer `*Buffer List*' mit
+entspricht einer Datei.  So ist z.B. der Puffer �*Buffer List*� mit
 keiner Datei assoziiert -- er wurde direkt von dem Befehl C-x C-b
-erzeugt.  Genauso hat der Puffer `*Messages*' keine Entsprechung als
-Datei; er enth�lt alle Mitteilungen, die in der untersten Zeile
-w�hrend des Arbeitens mit Emacs erscheinen.
+erzeugt.  Auch dieser �TUTORIAL.de�-Puffer war anfangs keiner Datei
+zugeordnet, jetzt allerdings schon, denn Sie haben im letzten
+Abschnitt den Befehl C-x C-s eingegeben und so den Pufferinhalt als
+Datei gespeichert.
+
+Der Puffer �*Messages*� hat ebenfalls keine Entsprechung als Datei; er
+enth�lt alle Mitteilungen, die in der untersten Zeile w�hrend des
+Arbeitens mit Emacs erscheinen.
 
 >> Geben Sie C-x b *Messages* <Return> ein, um sich den
    Mitteilungspuffer anzuschauen.
@@ -778,7 +768,7 @@ Sie ihn speichern wollen.
 
 >> F�gen Sie eine Textzeile ein und dr�cken Sie dann C-x s.
    Emacs fragt Sie jetzt, ob Sie einen Puffer mit dem Namen
-   TUTORIAL.de speichern wollen.  Bejahen Sie, indem Sie `y' dr�cken.
+   TUTORIAL.de speichern wollen.  Bejahen Sie, indem Sie �y� dr�cken.
 
 [Anmerkung: Sie ver�ndern nicht die Originaldatei, sondern eine
 pers�nliche Kopie.]
@@ -793,7 +783,7 @@ sie trotzdem alle benutzen zu k�nnen, gibt es zwei Erweiterungen:
         C-x     Zeichenerweiterung.  Gefolgt von einem Zeichen.
         M-x     Befehlserweiterung.  Gefolgt von einem (langen) Namen.
 
-[Das `x' steht f�r das englische Wort `extension'.]  Diese beiden
+[Das �x� steht f�r das englische Wort �extension�.]  Diese beiden
 Befehle sind prinzipiell sehr n�tzlich, werden aber weniger oft
 ben�tigt als die bisher vorgestellten.  Sie haben bereits mehrere
 Befehle aus der ersten Kategorie kennengelernt; unter anderem C-x C-f,
@@ -804,31 +794,25 @@ vielleicht vergessen haben, Daten oder Text zu sichern -- Emacs fragt
 bei jedem ge�ndertem Puffer (bzw. Datei), ob er gespeichert werden
 soll.
 
-C-z ist der Befehl um Emacs *zeitweise* zu verlassen; es ist also
-m�glich, sp�ter an der unterbrochenen Stelle nahtlos weiterzuarbeiten.
-
-Auf den meisten Systemen wie Linux oder FreeBSD wird Emacs
-`suspendiert', wenn Sie C-z dr�cken, d.h., Sie kehren zur�ck zur
-Eingabezeile des Betriebssystems, ohne Emacs zu beenden.  In der Regel
-k�nnen Sie dann mittels des Befehls `fg' bzw. `%emacs' wieder zu Emacs
-umschalten.  Unter graphischen Oberfl�chen wie X11 bewirkt C-z in der
-Regel, dass Emacs ikonofiziert wird, also als Ikone (`Icon') darauf
-wartet, mit einem Mausklick bei Bedarf wieder vergr��ert zu werden.
+Unter graphischen Oberfl�chen wie X bewirkt C-z in der Regel, dass
+Emacs ikonofiziert wird, also als Ikone (�Icon�) darauf wartet, mit
+einem Mausklick bei Bedarf wieder vergr��ert zu werden.  Auf einem
+Textterminal dagegen wird Emacs �suspendiert�, wenn Sie C-z dr�cken,
+d.h., Sie kehren zur�ck zur Eingabezeile des Terminals, ohne Emacs zu
+beenden, und k�nnen beliebige andere Befehle ausf�hren.  In der Regel
+k�nnen Sie sp�ter mittels des Befehls �fg� bzw. �%emacs� wieder zu
+Emacs umschalten.
 
 Bei Betriebssystemen bzw. Shells, die Suspension von Programmen nicht
 implementiert haben (z.B. MS-DOS), startet C-z einen
-System-Befehlsinterpreter innerhalb von Emacs (`subshell').
-Normalerweise m�ssen Sie dann `exit' in die Befehlszeile schreiben, um
+System-Befehlsinterpreter innerhalb von Emacs (�subshell�).
+Normalerweise m�ssen Sie dann �exit� in die Befehlszeile schreiben, um
 zu Emacs zur�ckzukehren.
 
 Der beste Zeitpunkt f�r C-x C-c ist, wenn Sie sich ausloggen
 (bzw. Ihren Computer ausschalten); Sie sollten Emacs ebenfalls
 beenden, wenn Sie Emacs von einem anderen Programm aus aufgerufen
-haben (z.B. einem Programm, das E-mails liest), da solche Programme
-oft nicht wissen, wie sie mit Emacs im Suspend-Modus umgehen sollen.
-In allen anderen F�llen ist es meistens g�nstiger, C-z zu benutzen und
-Emacs nicht zu beenden, damit man im Bedarfsfalle sofort an der
-gleichen Stelle weiterarbeiten kann.
+haben (z.B. einem Programm, das E-mails liest).
 
 Hier ist eine Liste aller C-x-Befehle, die Sie bereits kennengelernt
 haben:
@@ -846,19 +830,19 @@ Ein Beispiel f�r einen Befehl mit langen Namen ist replace-string, der
 global (also in der ganzen Datei bzw. Puffer) eine Zeichenkette durch
 eine andere ersetzt.  Wenn Sie M-x dr�cken, dann fragt Sie Emacs in
 der untersten Bildschirmzeile nach dem Namen des Befehls (in diesem
-Fall `replace-string').  Geben Sie jetzt `repl s<TAB>' ein und Emacs
+Fall �replace-string�).  Geben Sie jetzt �repl s<TAB>� ein und Emacs
 vervollst�ndigt den Namen.  Schlie�en Sie die Eingabe mit <Return> ab.
 [<TAB> bezeichnet die Tabulatortaste.]
 
 >> Bewegen Sie den Cursor zu der leeren Zeile sechs Zeilen unter
    dieser.  Geben Sie dann
 
-         M-x repl s<Return>Bildschirm<Return>Text<Return>
+         M-x repl s <Return> Bildschirm <Return> Text <Return>
 
    ein und kehren Sie mit C-u C-SPC an diese Position zur�ck.
 
    Beachten Sie wie diese Bildschirmzeile jetzt aussieht: Sie haben
-   den Wortteil B-i-l-d-s-c-h-i-r-m durch `Text' ersetzt (und zwar im
+   den Wortteil B-i-l-d-s-c-h-i-r-m durch �Text� ersetzt (und zwar im
    ganzen Dokument beginnend von der Cursorposition).
 
 >> Dr�cken Sie jetzt C-x u, um diese �nderungen auf einmal r�ckg�ngig
@@ -872,17 +856,17 @@ Haben Sie �nderungen an einem Dokument vorgenommen, sie jedoch nicht
 gespeichert, dann k�nnen sie verloren gehen, falls der Computer
 abst�rzt.  Um Sie davor zu sch�tzen, sichert Emacs in bestimmten
 Zeitintervallen jede von Ihnen editierte Datei in sogenannten
-`auto save'-Dateien.  Sie sind daran zu erkennen, dass sie mit einem #
-beginnen und enden; z.B. ist `#hello.c#' der Name der Auto-Save-Datei
-von `hello.c'.  Wenn Sie Ihren Text auf normalem Wege speichern, wird
+�auto save�-Dateien.  Sie sind daran zu erkennen, dass sie mit einem #
+beginnen und enden; z.B. ist �#hello.c#� der Name der Auto-Save-Datei
+von �hello.c�.  Wenn Sie Ihren Text auf normalem Wege speichern, wird
 die Auto-Save-Datei gel�scht.
 
 St�rzt der Rechner einmal wirklich ab, k�nnen Sie die �nderungen, die
 beim letzten Auto-Save gespeichert worden sind, folgenderma�en
 wiederherstellen: Laden Sie die Datei auf normalem Wege (die Datei,
 die Sie bearbeitet haben, nicht die Auto-Save-Datei) und geben Sie
-dann `M-x recover-file<Return>' ein.  Wenn Emacs Sie um Best�tigung
-fragt, antworten Sie mit `yes<Return>', um den Inhalt der
+dann �M-x recover-file <Return>� ein.  Wenn Emacs Sie um Best�tigung
+fragt, antworten Sie mit �yes <Return>�, um den Inhalt der
 Auto-Save-Datei zu �bernehmen.
 
 
@@ -890,8 +874,8 @@ Auto-Save-Datei zu �bernehmen.
 ------------------
 
 Geben Sie Befehle langsam ein, dann zeigt Ihnen Emacs Ihre eigene
-Eingabe am unteren Bildschirmrand im sogenannten Echo-Bereich (`echo
-area').  Der Echo-Bereich enth�lt die unterste Bildschirmzeile.
+Eingabe am unteren Bildschirmrand im sogenannten Echo-Bereich (�echo
+area�).  Der Echo-Bereich enth�lt die unterste Bildschirmzeile.
 
 [Mini-Puffer und Echo-Bereich fallen normalerweise zusammen, sind aber
 nicht das gleiche, da innerhalb des Echo-Bereiches nichts eingegeben
@@ -902,30 +886,30 @@ werden kann.]
 ------------------
 
 Die Bildschirmzeile unmittelbar �ber dem Echo-Bereich ist die
-Statuszeile (`mode line').  Sie schaut ungef�hr so aus:
+Statuszeile (�mode line�).  Sie schaut ungef�hr so aus:
 
--1:**  TUTORIAL.de    59% L905    (Fundamental)----------------------
+-1:**-  TUTORIAL.de    58% L891    (Fundamental)
 
 Diese Zeile gibt n�tzliche Hinweise �ber den momentanen Zustand von
 Emacs und den Text, den Sie gerade editieren.
 
-Sie wissen bereits, was der Dateiname bedeutet.  `--NN%--' zeigt die
-momentane Position innerhalb des Textes an: NN Prozent davon sind
-oberhalb des Bildschirms.  Ist der Dateianfang zu sehen, dann
-erscheint `Top' anstelle von `00%'.  Analog dazu erscheint `Bot' (f�r
-das englische Wort `bottom'), wenn das Dateiende sichtbar ist.  Wenn
-Sie einen Text betrachten, der komplett auf den Bildschirm passt, dann
-erscheint `All'.
+Sie wissen bereits, was der Dateiname bedeutet.  �NN%� zeigt die
+momentane Position innerhalb des Puffertextes an: NN Prozent davon
+sind oberhalb des Bildschirms.  Ist der Dateianfang zu sehen, dann
+erscheint �Top� anstelle von �00%�.  Analog dazu erscheint �Bot� (f�r
+das englische Wort �bottom�), wenn das Dateiende sichtbar ist.  Wenn
+Sie einen Puffer betrachten, der komplett auf den Bildschirm passt,
+dann erscheint �All�.
 
-Das `L' und die nachfolgenden Ziffern geben die aktuelle Zeilennummer
+Das �L� und die nachfolgenden Ziffern geben die aktuelle Zeilennummer
 an, in der sich der Cursor befindet.
 
-Am Anfang der Zeile sehen Sie `-1:**'.  Die Zeichen vor dem
+Am Anfang der Zeile sehen Sie �-1:**-�.  Die Zeichen vor dem
 Doppelpunkt geben an, in welcher Kodierung der Text ist und welche
 Eingabemethode verwendet wird.  Dazu mehr weiter unten im Abschnitt
-`MULE'.
+�MULE�.
 
-[Anstelle des Doppelpunktes k�nnen auch ein `\' und `/' stehen, falls
+[Anstelle des Doppelpunktes k�nnen auch ein �\� und �/� stehen, falls
 Sie Dateien editieren, die der MS-DOS- bzw. der
 Macintosh-Textkonvention folgen: MS-DOS verwendet als
 Zeilenvorschubzeichen CR-LF (Carriage Return gefolgt von Linefeed),
@@ -938,24 +922,24 @@ Prozentzeichen nach dem Doppelpunkt stehen f�r eine Datei, die nur
 gelesen, aber nicht editiert werden kann.
 
 Der eingeklammerte Teil gibt an, in welchem Editiermodus Sie sich
-befinden.  Der Standardmodus hei�t `Fundamental' (Sie verwenden ihn
-gerade); er ist ein Beispiel f�r einen Hauptmodus (`major mode').
+befinden.  Der Standardmodus hei�t �Fundamental� (Sie verwenden ihn
+gerade); er ist ein Beispiel f�r einen Hauptmodus (�major mode�).
 
 Emacs hat viele Hauptmodi implementiert.  Manche davon werden f�r
 verschiedene (Computer-)Sprachen und/oder Textarten verwendet,
 z.B. Lisp-Modus, Text-Modus usw.  Es kann immer nur ein Hauptmodus
 aktiviert sein, und der Name befindet sich dort, wo jetzt gerade
-`Fundamental' steht.
+�Fundamental� steht.
 
 Einige Befehle verhalten sich jeweils in verschiedenen Hauptmodi
 anders.  Es gibt zum Beispiel einen Befehl, um einen Kommentar in den
 Quellcode eines Computerprogramm einzuf�gen -- die Tastenfolge daf�r
 ist zwar (in der Regel) die gleiche, doch wird ein Kommentar mit der
 f�r die aktuelle Programmiersprache g�ltigen Syntax eingef�gt
-(z.B. `// ...' f�r ein Programm in C++ oder `; ...' f�r Lisp).  Um in
+(z.B. �// ...� f�r ein Programm in C++ oder �; ...� f�r Lisp).  Um in
 einen Hauptmodus zu schalten, h�ngen Sie einfach das englische Wort
-`-mode' an den (kleingeschriebenen) Namen des Modus an und f�hren den
-Befehl mittels M-x aus.  Beispiel: `M-x fundamental-mode' schaltet in
+�-mode� an den (kleingeschriebenen) Namen des Modus an und f�hren den
+Befehl mittels M-x aus.  Beispiel: �M-x fundamental-mode� schaltet in
 den Fundamental-Modus.  Weitere wichtige Modi sind c-mode, perl-mode,
 lisp-mode, text-mode u.a.  Die meisten davon werden automatisch
 aktiviert, und zwar entsprechend der Namenserweiterung der zu ladenden
@@ -965,30 +949,30 @@ C-Modus aktiviert.
 Wenn Sie deutschen oder englischen Text bearbeiten, dann sollten Sie
 den Textmodus verwenden.  [Falls Ihre Tastatur keine Umlaut-Tasten
 hat, m�ssen Sie noch einen weiteren Nebenmodus aktivieren.  Lesen Sie
-dazu den Abschnitt `MULE' weiter unten.]
+dazu den Abschnitt �MULE� weiter unten.]
 
->> Geben Sie `M-x text mode<Return>' ein.
+>> Geben Sie �M-x text-mode <Return>� ein.
 
 Sie brauchen keine Angst zu haben, dass sich die bisher dargestellte
 Tastaturbelegung von Emacs stark �ndert.  Beobachten Sie z.B. die
 Befehle M-f und M-b: Apostrophe werden nun als Teil eines Wortes
 betrachtet (wie man's leicht an diesem Beispiel ausprobieren kann),
 wohingegen im Fundamentalmodus Apostrophe als Worttrenner
-(`word-separator') behandelt werden.
+(�word-separator�) behandelt werden.
 
 Normalerweise ist das eben genannte Beispiel die Methode von
-Hauptmodi: Die meisten Befehle tun `das gleiche', arbeiten aber
+Hauptmodi: Die meisten Befehle tun �das gleiche�, arbeiten aber
 jeweils ein bisschen anders.
 
 Dokumentation zum derzeit aktuellen Hauptmodus bekommen Sie mit C-h m.
 
->> Dr�cken Sie C-u C-v ein- oder mehrmals, um diese Zeile in die N�he
-   des oberen Bildschirmrands zu bringen.
+>> Dr�cken Sie C-l C-l, um diese Zeile an den oberen Bildschirmrand zu
+   bringen.
 >> Lesen Sie nun mittels C-h m die englische Dokumentation zum
    Textmodus.
 >> Entfernen Sie schlie�lich das Dokumentationsfenster mit C-x 1.
 
-Neben den Hauptmodi gibt es auch Nebenmodi (`minor modes').  Nebenmodi
+Neben den Hauptmodi gibt es auch Nebenmodi (�minor modes�).  Nebenmodi
 sind keine Alternativen zu Hauptmodi, sondern stellen Erg�nzungen zur
 Verf�gung, die (normalerweise) in allen Hauptmodi funktionieren
 (z.B. der �berschreibmodus: Zeichen werden nicht eingef�gt, sondern
@@ -998,20 +982,20 @@ Sie k�nnen zu Ihrem Hauptmodus keinen, einen oder sogar mehrere
 Nebenmodi haben.
 
 Ein Nebenmodus, welcher �u�erst n�tzlich ist, besonders f�r das
-Editieren von Text, ist der automatische Zeilenumbruch (`Auto Fill
-mode').  Ist dieser Modus aktiviert, dann bricht Emacs die laufende
+Editieren von Text, ist der automatische Zeilenumbruch (�Auto Fill
+mode�).  Ist dieser Modus aktiviert, dann bricht Emacs die laufende
 Zeile selbstt�tig zwischen W�rtern um, sobald sie zu lang wird.
 
-Sie k�nnen den Zeilenumbruchmodus einschalten mittels `M-x auto fill
-mode<Return>'.  Wenn der Modus aktiviert ist, k�nnen Sie ihn mit dem
-gleichen Befehl wieder ausschalten.  Mit anderen Worten, der Befehl
-verh�lt sich wie ein Lichttaster, der bei Bet�tigung entweder das
-Licht ein- oder ausschaltet, je nachdem, ob das Licht vorher
+Sie k�nnen den Zeilenumbruchmodus mittels �M-x auto-fill-mode
+<Return>� einschalten.  Wenn der Modus aktiviert ist, k�nnen Sie ihn
+mit dem gleichen Befehl wieder ausschalten.  Mit anderen Worten, der
+Befehl verh�lt sich wie ein Lichttaster, der bei Bet�tigung entweder
+das Licht ein- oder ausschaltet, je nachdem, ob das Licht vorher
 ausgeschaltet bzw. eingeschaltet war.  Wir sagen, dass dieser Befehl
-den Modus umschaltet (`toggle').
+den Modus umschaltet (�toggle�).
 
->> Geben Sie nun M-x auto fill mode<Return> ein.  F�gen Sie
-   anschlie�end eine Zeile ein, die aus lauter `asdf ' besteht, und
+>> Geben Sie nun M-x auto-fill-mode <Return> ein.  F�gen Sie
+   anschlie�end eine Zeile ein, die aus lauter �asdf � besteht, und
    zwar so lange, bis die Zeile automatisch umgebrochen wird.
    Vergessen Sie nicht, Leerzeichen einzugeben, da nur dort ein
    Umbruch erfolgt.
@@ -1038,56 +1022,56 @@ Absatzes stehen muss.
 * SUCHEN
 --------
 
-Emacs kann Zeichenketten (`strings') entweder in Richtung Pufferende
-(vorw�rts, `forward') oder in Richtung Pufferanfang (r�ckw�rts,
-`backward') suchen.  Gleichzeitig wird der Cursor an die n�chste
-Stelle bewegt, wo diese Zeichenkette erscheint.
+Emacs kann Zeichenketten (�strings�, eine Folge von zusammenh�ngenden
+Zeichen) entweder in Richtung Pufferende (vorw�rts, �forward�) oder in
+Richtung Pufferanfang (r�ckw�rts, �backward�) suchen.  Gleichzeitig
+wird der Cursor an die n�chste Stelle bewegt, wo diese Zeichenkette
+erscheint.
 
-Hier unterscheidet sich Emacs von vielen anderen Editoren, da n�mlich
-die Standard-Suchoperation inkrementelles Suchen ist, d.h., die Suche
-beginnt dann, wenn Sie die Zeichen eingeben.
+Die Standard-Suchoperation von Emacs ist inkrementelles Suchen, d.h.,
+die Suche beginnt dann, wenn Sie die Zeichen eingeben.
 
 Der Befehl f�r Vorw�rtssuchen ist C-s und C-r f�r R�ckw�rtssuchen.
 ABER HALT!  Probieren Sie bitte diese Befehle noch nicht.
 
-Wenn Sie C-s eingeben, dann erscheint die Zeichenkette `I-search:' als
+Wenn Sie C-s eingeben, dann erscheint die Zeichenkette �I-search:� als
 Eingabeaufforderung im Echobereich.  Das bedeutet, dass Emacs jetzt
 eine inkrementellen Suche ausf�hrt und darauf wartet, dass Sie die zu
 suchende Zeichenkette eingeben.  <Return> beendet die Suche.
 
 >> Geben Sie jetzt C-s ein, um einen Suchvorgang zu starten.  Schreiben
-   Sie LANGSAM, einen Buchstaben nach dem anderen, das Wort `Cursor',
+   Sie LANGSAM, einen Buchstaben nach dem anderen, das Wort �Cursor�,
    und warten Sie jeweils ab, was mit dem Cursor passiert.  Sie haben
-   jetzt das Wort `Cursor' einmal gefunden.
+   jetzt das Wort �Cursor� einmal gefunden.
 >> Dr�cken Sie C-s noch einmal, um die n�chste Stelle zu suchen, wo das
-   Wort `Cursor' vorkommt.
->> Dr�cken Sie nun <Delete> viermal und beobachten Sie, wie der Cursor
+   Wort �Cursor� vorkommt.
+>> Dr�cken Sie nun <DEL> viermal und beobachten Sie, wie der Cursor
    zur�ckspringt.
 >> Beenden Sie die Suche mit <Return>.
 
 Verstehen Sie, was gerade vorgegangen ist?  Emacs versucht w�hrend
 einer inkrementellen Suche zu der Stelle zu gehen, wo die Zeichenkette
 steht, die Sie bis jetzt eingegeben haben.  Um die darauffolgende
-Position zu suchen, wo `Cursor' steht, gen�gt es, noch einmal C-s zu
+Position zu suchen, wo �Cursor� steht, gen�gt es, noch einmal C-s zu
 bet�tigen.  Wenn es keine n�chste Position gibt, dann ert�nt ein
 kurzer Ton, und Emacs sagt Ihnen, dass die Suche im Augenblick
-fehlschl�gt (`failing').  C-g beendet ebenfalls einen Suchvorgang.
+fehlschl�gt (�failing�).  C-g beendet ebenfalls einen Suchvorgang.
 
 Wenn Sie sich mitten in einer inkrementellen Suche befinden und
-<Delete> dr�cken, wird das letzte Zeichen im Suchstring gel�scht, und
+<DEL> dr�cken, wird das letzte Zeichen im Suchstring gel�scht, und
 der Cursor springt zur�ck auf die letzte Suchposition.  Angenommen,
-Sie haben `c' eingegeben, um das erste Auftreten von `c' zu suchen.
-Geben Sie jetzt `u' ein, dann springt der Cursor zu dem ersten
-Auftreten der Zeichenkette `cu'.  Wenn Sie jetzt mit <Delete> das `u'
-vom Suchstring l�schen, dann springt der Cursor zur�ck zum ersten `c'.
-Dr�cken Sie dagegen ein paar mal C-s, um weitere `cu'-Zeichenketten zu
-finden, dann bewirkt <Delete>, dass Sie zum letzten Auftreten von `cu'
-zur�ckspringen, und erst wenn es kein weiteres `cu' mehr gibt, springt
-der Cursor zum ersten `c' zur�ck.
+Sie haben �c� eingegeben, um das erste Auftreten von �c� zu suchen.
+Geben Sie jetzt �u� ein, dann springt der Cursor zu dem ersten
+Auftreten der Zeichenkette �cu�.  Wenn Sie jetzt mit <DEL> das �u�
+vom Suchstring l�schen, dann springt der Cursor zur�ck zum ersten �c�.
+Dr�cken Sie dagegen ein paar mal C-s, um weitere �cu�-Zeichenketten zu
+finden, dann bewirkt <DEL>, dass Sie zum letzten Auftreten von �cu�
+zur�ckspringen, und erst wenn es kein weiteres �cu� mehr gibt, springt
+der Cursor zum ersten �c� zur�ck.
 
 Die Suche wird ebenfalls beendet, wenn Sie ein CONTROL- oder
-META-Zeichen eingeben (mit ein paar Ausnahmen -- Zeichen, die
-bei einer Suche speziell gehandhabt werden wie C-s oder C-r).
+META-Zeichen eingeben (mit ein paar Ausnahmen -- Zeichen, die bei
+einer Suche speziell gehandhabt werden wie C-s oder C-r).
 
 C-s versucht, die Zeichenkette NACH der aktuellen Cursorposition zu
 finden.  Wollen Sie etwas davor suchen, m�ssen Sie C-r verwenden.  Das
@@ -1101,7 +1085,11 @@ Suchrichtung.
 Eine weitere, n�tzliche F�higkeit von Emacs ist die M�glichkeit, mehr
 als ein Fenster zur gleichen Zeit auf dem Bildschirm darzustellen.
 
->> Bewegen Sie den Cursor zu dieser Zeile und geben Sie C-u 0 C-l ein.
+[Der Unterschied zu graphischen Fenstern im herk�mmlichen Sinn
+(�frame� in der Emacs-Terminologie) wurde bereits weiter oben
+besprochen.]
+
+>> Bewegen Sie den Cursor zu dieser Zeile und geben Sie C-l C-l ein.
 
 >> Dr�cken Sie nun C-x 2, um den Bildschirm in zwei Fenster zu teilen.
    Beide Fenster zeigen diese Einf�hrung an, und der Cursor bleibt im
@@ -1111,8 +1099,8 @@ als ein Fenster zur gleichen Zeit auf dem Bildschirm darzustellen.
    statt dessen auch ESC C-v verwenden, falls Sie keine META-Taste
    haben; siehe auch weiter unten).
 
->> Mittels C-x o (das `o' steht f�r das englische Wort `other', `das
-   andere') k�nnen Sie den Cursor in das untere Fenster bewegen.
+>> Mittels C-x o (das �o� steht f�r das englische Wort �other�, �das
+   andere�) k�nnen Sie den Cursor in das untere Fenster bewegen.
 
 >> Ben�tzen Sie C-v und M-v, um im unteren Fenster zu bl�ttern.  Lesen
    Sie die Emacs-Einf�hrung jedoch im oberen Fenster weiter.
@@ -1122,16 +1110,16 @@ als ein Fenster zur gleichen Zeit auf dem Bildschirm darzustellen.
 
 C-x o ist der Befehl, um zwischen (Emacs-)Fenstern hin- und
 herzuschalten.  Jedes Fenster hat eine eigene Cursorposition, aber nur
-das aktuelle Fenster zeigt den Cursor an (unter X11 wird die
-nicht-aktuelle Cursorposition durch ein leeres Rechteck dargestellt).
-Alle normalen Editierbefehle betreffen das Fenster, in dem sich der
-Cursor befindet.  Wir nennen dieses Fenster `ausgew�hlt' (`selected
-window').
+das aktuelle Fenster zeigt den Cursor an (auf einer graphischen
+Oberfl�che wird die nicht-aktuelle Cursorposition durch ein leeres
+Rechteck dargestellt).  Alle normalen Editierbefehle betreffen das
+Fenster, in dem sich der Cursor befindet.  Wir nennen dieses Fenster
+�ausgew�hlt� (�selected window�).
 
 Der Befehl M-C-v ist sehr n�tzlich, wenn man Text in einem Fenster
-editiert und das andere Fenster als Referenz verwendet.  Der Cursor
-bleibt stets im gleichen Arbeitsfenster, und mit M-C-v kann man bequem
-vorw�rtsbl�ttern.
+editiert und das andere Fenster als Referenz verwendet.  Ohne das
+momentante Arbeitsfenster verlassen zu m�ssen, kann man mit M-C-v im
+anderen Fenster bequem vorw�rtsbl�ttern.
 
 M-C-v ist ein Beispiel eines CONTROL-META-Zeichens.  Haben Sie eine
 META-Taste, dann kann man M-C-v erzeugen, indem man CTRL und META
@@ -1147,24 +1135,24 @@ META oder CTRL.
 
 Der umgekehrte Befehl zu M-C-v ist M-C-S-v, um im anderen Fenster
 r�ckw�rts zu bl�ttern (d.h., Sie m�ssen die META-Taste sowie die
-CONTROL- und SHIFT-Taste zusammen mit `v' bet�tigen) -- jetzt werden
+CONTROL- und SHIFT-Taste zusammen mit �v� bet�tigen) -- jetzt werden
 Sie wahrscheinlich verstehen, warum manche Kritiker das Wort Emacs als
 Abk�rzung von Escape-Meta-Alt-Control-Shift betrachten.  Leider
 funktioniert diese Befehlsfolge normalerweise nur mit graphischen
-Oberfl�chen wie X11, da C-v von C-S-v auf den meisten Textterminals
-nicht unterschieden werden kann.
+Oberfl�chen, da C-v von C-S-v auf den meisten Textterminals nicht
+unterschieden werden kann.
 
-[Unter X11 kann man au�erdem in der Regel mit den bequemeren
-Tastenkombinationen META-`Bild mit Aufw�rtspfeil' bzw. META-`Bild mit
-Abw�rtspfeil' ebenfalls im anderen Fenster r�ck- bzw. vorw�rts
-bl�ttern.]
+[Auf graphischen Oberfl�chen kann man au�erdem in der Regel mit den
+bequemeren Tastenkombinationen META-�Bild mit Aufw�rtspfeil�
+bzw. META-�Bild mit Abw�rtspfeil� ebenfalls im anderen Fenster r�ck-
+bzw. vorw�rts bl�ttern.]
 
 >> Entfernen Sie mit C-x 1 (eingegeben im oberen Fenster) das untere
    Fenster.
 
 (H�tten Sie C-x 1 im unteren Fenster eingegeben, dann w�re das obere
-Fenster geschlossen worden -- eine Eselsbr�cke f�r C-x 1 ist `ich will
-nur das *eine* Fenster, in dem ich mich gerade befinde.')
+Fenster geschlossen worden -- eine Eselsbr�cke f�r C-x 1 ist �ich will
+nur das *eine* Fenster, in dem ich mich gerade befinde.�)
 
 Sie m�ssen nicht den gleichen Puffer in beiden Fenstern darstellen.
 Wenn Sie C-x C-f verwenden, um in einem Fenster eine Datei zu laden,
@@ -1184,11 +1172,42 @@ Texte darzustellen:
    Sie C-x 1 ein, um das untere Fenster zu schlie�en.
 
 
+* MEHRFACHE RAHMEN
+------------------
+
+Emacs kann auch mehrfache Rahmen erzeugen, sobald das Programm auf
+einer graphischen Oberfl�che ausgef�hrt wird.  In der
+Emacs-Terminologie bezeichnet ein �Rahmen� eine Gruppe von Fenstern,
+gemeinsam mit deren Menus, Scrollbars, Echo-Bereichen, usw.  Auf einem
+Textterminal kann genau ein Rahmen dargestellt werden.
+
+>> Geben Sie
+
+     M-x make-frame <Return>
+
+   ein, um einen neuen Rahmen zu erzeugen.
+
+Alles, was Sie im urspr�nglichen, ersten Rahmen tun k�nnen,
+funktioniert genauso im neuen Rahmen.  Beide Rahmen sind also v�llig
+gleichwertig.
+
+>> Geben Sie
+
+     M-x delete-frame <Return>
+
+   ein, um den ausgew�hlten Rahmen zu entfernen.
+
+Ein Rahmen kann auch mit der normalen Methode der graphischen
+Oberfl�che entfernt werden; meistens gibt es daf�r einen Knopf mit
+einem �X� in der linken oder rechten oberen Ecke des Rahmens.  Wird
+der letzte Rahmen geschlossen, beendet man Emacs, wie erwartet.
+
+
 * REKURSIVE EDITIER-EBENEN
 --------------------------
 
 Manchmal kann es passieren, dass Sie in eine sogenannte rekursive
-Editier-Ebene geraten (`recursive editing level').  Sie k�nnen das an
+Editier-Ebene geraten (�recursive editing level�).  Sie k�nnen das an
 den eckigen Klammern in der Statuszeile erkennen, welche den
 derzeitigen Hauptmodus zus�tzlich umschlie�en, z.B. [(Fundamental)]
 anstelle von (Fundamental).
@@ -1211,91 +1230,49 @@ dargestellt.  Details finden Sie im Emacs-Handbuch beschrieben.
 * MULE
 ------
 
-Mule ist die Abk�rzung f�r `Multi-lingual Enhancement to GNU Emacs'.
+Mule ist die Abk�rzung f�r �Multi-lingual Enhancement to GNU Emacs�.
 Fr�her wurde damit eine spezielle Emacs-Variante bezeichnet, die
 allerdings seit der Version 20 mit Emacs verschmolzen ist.
 
 Emacs unterst�tzt eine gro�e Anzahl von internationalen Zeichens�tzen,
 z.B. verschiedene europ�ische Varianten des lateinischen Alphabets,
 Chinesisch, Russisch oder Thai, um nur einige zu nennen.  In dieser
-Einf�hrung wird jedoch nur auf den deutschen Zeichensatz sowie
+Einf�hrung wird jedoch nur auf Unicode und Latin-1 sowie
 Eingabem�glichkeiten f�r Deutsch n�her eingegangen.
 
-Der Standard-Zeichensatz f�r Deutsch ist Latin-1 (auch bekannt unter
-dem Namen ISO-8859-1), obwohl Unicode -- und da besonders die
-Kodierungsvariante UTF-8 -- sich immer mehr durchzusetzt.  Wenn
-anstelle der deutschen Umlaute unansehnliche Konstrukte wie `\201�'
-dargestellt werden, dann ist die sogenannte
-Multibyte-Zeichenunterst�tzung deaktiviert (intern werden in Emacs
-Nicht-ASCII-Zeichens�tze durch mehr als ein Byte repr�sentiert).  Der
-Befehl `M-x toggle-enable-multibyte-characters' aktiviert die
-Multibyte-Zeichenunterst�tzung.  Denken Sie daran, die Tabulatortaste
-zur Vervollst�ndigung von Befehlsnamen zu ben�tzen, z.B. `M-x
-toggle-e<TAB><Return>'.
-
-Wenn anstelle der Umlaute `�', `�' oder `�' die Zeichen `d', `v' und
-`|' erscheinen (also `kleines D', `kleines V' und ein senkrechter
-Strich), dann wird das achte Bit von jedem Byte abgeschnitten, sodass
-nur ASCII-Zeichen dargestellt werden k�nnen.  In der Regel gibt es
-zwei Ursachen f�r dieses Problem: Sie haben sich nicht `8-bit clean'
-(z.B. mittels `telnet -8 ...') eingeloggt oder Ihr
-Telekommunikationsprogramm ist nicht f�r 8-bit konfiguriert.  Beides
-ist heutzutage eher unwahrscheinlich, daher wird hier nicht weiter
-darauf eingegangen.
-
->> Geben Sie `M-x toggle-enable-multibyte-characters' ein.  Die
-   deutschen Umlaute (so sie von Ihrem Terminal darstellbar sind)
-   verschwinden und werden durch Zahlenkonstrukte ersetzt.  So wird
-   zum Beispiel Umlaut a (`�') dargestellt als `\201�'.
-
->> Aktivieren Sie wieder die Multibyte-Zeichenunterst�tzung mittels
-   `M-x toggle-enable-multibyte-characters'.
-
-Sehen Sie anstelle der Umlaute leere K�stchen (unter X11 oder anderen
-graphischen Oberfl�chen), sollten Sie Emacs mit C-x C-c beenden und
-folgenderma�en neu starten:
-
-    emacs -fn fontset-standard
-
-Sie k�nnen auch probieren, Emacs mit der `--unibyte'-Option zu
-starten, um Latin-1-Zeichen direkt darzustellen.
-
-Falls das alles nichts n�tzt oder Sie Fragezeichen anstelle der
-Umlaute auf ihrem Textterminal sehen, sollten Sie sich an Ihren
-Systemadministrator wenden und sich beschweren, dass kein
-Latin-1-Zeichensatz installiert ist (was heutzutage eigentlich eine
-Selbstverst�ndlichkeit sein sollte).  Falls statt der Umlaute andere
-Zeichen auf ihrem Textterminal erscheinen (z.B. kyrillische
-Buchstaben), dann erkundigen Sie sich, wie sie auf Latin-1 umschalten
-k�nnen.
-
-Lesen Sie im Emacs-Handbuch nach unter dem Stichwort `International',
+Lesen Sie im Emacs-Handbuch unter dem Stichwort �International� nach,
 welche weitere Optionen es bez�glich Zeichens�tze gibt.
 
-Ist die Sprachumgebung (`locale') Ihres Betriebssystems korrekt auf
-Deutsch gesetzt, verwendet Emacs diese Einstellungen automatisch.
-Anderenfalls empfiehlt es sich, Latin-1 als Standardkodierung zu
-aktivieren, wenn Sie prim�r Deutsch verwenden.  Benutzen Sie zu diesem
-Zweck die Befehlsfolge
-
-    C-x <Return> l latin-1 <Return>
-
-(C-x <Return> l f�hrt die Funktion set-language-environment aus), um
-in einer laufenden Emacs-Sitzung auf Latin-1 umzuschalten.  Dadurch
-wird erreicht, dass Emacs beim Laden einer Datei (und Speichern
-derselben) standardm��ig die Latin-1-Zeichenkodierung verwendet.  Sie
-k�nnen an der Ziffer 1 unmittelbar vor dem Doppelpunkt links unten in
-der Statuszeile erkennen, dass Sie Latin-1 aktiviert haben.  Beachten
-Sie allerdings, dass set-language-environment keinen Einfluss auf die
-Kodierung bereits existierender Puffer hat!  Haben Sie eine Datei mit
-deutschem Text in Latin-1-Kodierung irrt�mlicherweise in einer
-falschen Kodierung geladen, dann m�ssen Sie diesen Puffer aus Emacs
-mit dem Befehl C-x k (kill-buffer) entfernen und die Datei erneut
-laden, nachdem Sie mit set-language-environment auf Latin-1
-umgeschaltet haben.
+Die Standard-Zeichens�tze f�r Deutsch sind Latin-1 (auch bekannt unter
+dem Namen ISO-8859-1) und Unicode -- und da besonders dessen
+Kodierungsvariante UTF-8.  Werden anstelle der deutschen Umlaute
+unansehnliche Konstrukte wie �\374� dargestellt, hat Emacs die
+Kodierung nicht richtig erkannt.  Sie k�nnen die Anwendung einer
+Kodierung auf einen Befehl erzwingen, indem Sie diesen mit der Sequenz
+�C-x <Return> c KODIERUNG� einleiten.  Das Laden einer Datei �foo� mit
+der Kodierung �UTF-8� ist beispielsweise
+
+    C-x <Return> c utf-8 <Return> C-x C-f foo
+
+Ist die Sprachumgebung (�locale�) Ihres Betriebssystems korrekt auf
+Deutsch gesetzt, verwendet Emacs diese Einstellungen automatisch
+(inklusive einer Standard-Kodierung).  Wollen Sie andere Einstellungen
+verwenden, geben Sie �C-x <Return> l� ein (ein Tastenk�rzel f�r die
+Funktion set-language-environment).  Mittels
+
+  C-x <Return> l latin-1 <Return>
+
+k�nnen Sie z.B. in einer laufenden Emacs-Sitzung auf Latin-1
+umzuschalten.  Dadurch wird erreicht, dass Emacs beim Laden einer
+Datei (und Speichern derselben) standardm��ig die
+Latin-1-Zeichenkodierung verwendet.  Sie k�nnen an der Ziffer 1
+unmittelbar vor dem Doppelpunkt links unten in der Statuszeile
+erkennen, dass Sie Latin-1 aktiviert haben.  Beachten Sie allerdings,
+dass set-language-environment keinen Einfluss auf die Kodierung
+bereits existierender Puffer hat!
 
 >> F�hren Sie jetzt C-x <Return> l latin-1 <Return> aus und �ffnen Sie
-   anschlie�end eine (neue) Datei mit dem Namen `bar' in einem anderen
+   anschlie�end eine (neue) Datei mit dem Namen �bar� in einem anderen
    Fenster mittels C-x 4 C-f bar <Return>.  In der Statuszeile des
    zweiten Fensters sehen Sie die Ziffer 1 unmittelbar vor dem
    Doppelpunkt.
@@ -1305,10 +1282,10 @@ umgeschaltet haben.
 Wie k�nnen Sie nun deutsche Umlaute eingeben?  Es gibt prinzipiell
 zwei unterschiedliche F�lle: Sie besitzen eine deutsche Tastatur mit
 Tasten f�r die Umlaute oder Sie haben eine nicht-deutsche Tastatur.
-Im ersteren Fall sollten Sie die Eingabemethode `german' ausw�hlen,
+Im ersteren Fall sollten Sie die Eingabemethode �german� ausw�hlen,
 welche direkt die Umlaute auf die entsprechenden Tasten abbildet.  Im
 letzteren Fall gibt es mehrere M�glichkeiten, wovon zwei hier erkl�rt
-werden sollen, n�mlich `latin-1-prefix' und `latin-1-postfix'.  Die
+werden sollen, n�mlich �latin-1-prefix� und �latin-1-postfix�.  Die
 Pr�fix-Methode erwartet zuerst den Akzent und dann den Basisbuchstaben
 ('a wird zu �, "s zu � etc.), w�hrend bei der Postfix-Methode zuerst
 der Basisbuchstabe und dann der Akzent einzugeben ist (a" wird zu �,
@@ -1326,8 +1303,8 @@ angezeigt.  Ist der Eingabemodus einmal gew�hlt, kann man mit C-\ ihn
 ein- und ausschalten.
 
 >> Geben Sie C-u C-\ latin-1-postfix <Return> ein.  Beobachten Sie,
-   wie links unten in der Statuszeile die Anzeige von `1:**' auf
-   `1<1:**' springt.  Probieren Sie � einzugeben mittels a".
+   wie links unten in der Statuszeile die Anzeige von �1:**-� auf
+   �1<1:**-� springt.  Probieren Sie � einzugeben mittels a".
 
 >> Deaktivieren Sie den Eingabemodus wieder mit C-\.
 
@@ -1338,9 +1315,9 @@ beschriebenen Eingabemethoden:
     1<     latin-1-postfix
     1>     latin-1-prefix
 
-So bedeutet die Angabe `DE@1:**', dass Sie die Eingabemethode `german'
-in einem Puffer mit Latin-1-Kodierung verwenden, und dass die Datei
-bereits modifiziert wurde.
+So bedeutet die Angabe �DE@1:**-�, dass Sie die Eingabemethode
+�german� in einem Puffer mit Latin-1-Kodierung verwenden, und dass die
+Datei bereits modifiziert wurde.
 
 [Arbeitet Emacs in einem Terminal, werden noch zwei zus�tzliche
 Spalten zwischen Eingabemethode und Pufferkodierung eingef�gt, und
@@ -1356,7 +1333,7 @@ jedoch so m�chtig und umfangreich, dass es den Rahmen einer Einf�hrung
 spr�nge, an dieser Stelle mehr zu erkl�ren.  Um Sie im weiteren
 Lernverlauf zu unterst�tzen, stellt Emacs eine Reihe von
 Hilfe-Funktionen zu Verf�gung, die alle mit dem Pr�fix C-h (dem
-Hilfe-Zeichen, `Help character') beginnen.
+Hilfe-Zeichen, �Help character�) beginnen.
 
 Nach dem Dr�cken von C-h geben Sie ein weiteres Zeichen ein, um Emacs
 zu sagen, wor�ber Sie mehr Informationen brauchen.  Sollten Sie
@@ -1364,11 +1341,7 @@ WIRKLICH verloren sein, geben Sie C-h ? ein, und Emacs sagt Ihnen,
 welche Art von Hilfe er Ihnen zu Verf�gung stellen kann.  Haben Sie
 C-h versehentlich gedr�ckt, k�nnen Sie mit C-g sofort abbrechen.
 
-(Es kann vorkommen, dass bei manchen Computern bzw. Terminals C-h
-etwas anderes bedeutet.  Da erfahrungsgem�� C-h eine der
-meistben�tigten Emacs-Befehle ist, haben Sie einen wirklichen Grund,
-sich in diesem Fall beim Systemadministrator zu beschweren.
-Alternativen zu C-h sind die F1-Taste und der lange Befehl M-x help
+(Alternativen zu C-h sind die F1-Taste und der lange Befehl M-x help
 <Return>.)
 
 Die elementarste Hilfestellung gibt C-h c.  Dr�cken Sie C-h, dann das
@@ -1380,11 +1353,10 @@ Beschreibung des Befehls an.
 
         C-p runs the command previous-line
 
-Somit wissen Sie den `Namen der Funktion'.  Funktionsnamen werden
-haupts�chlich benutzt, um Emacs anzupassen bzw. zu erweitern.  Aber da
-Namen in der Regel beschreiben, was die jeweilige Funktion tut, k�nnen
-sie auch als sehr kurze Beschreibung dienen -- ausreichend, um Sie an
-Befehle zu erinnern, die Sie bereits gelernt haben.
+Somit wissen Sie den �Namen der Funktion�.  Da Namen in der Regel
+beschreiben, was die jeweilige Funktion tut, k�nnen sie auch als sehr
+kurze Beschreibung dienen -- ausreichend, um Sie an Befehle zu
+erinnern, die Sie bereits gelernt haben.
 
 Aus mehr als einem Zeichen bestehende Befehle, z.B. C-x C-s oder
 <ESC>v, sind ebenfalls erlaubt nach C-h c.
@@ -1406,20 +1378,20 @@ Hier einige weitere n�tzliche Optionen von C-h:
    C-h f        Beschreibt eine Funktion.  Sie m�ssen den Namen der
                 Funktion eingeben.
 
->> Probieren Sie C-h f previous-line<Return>.
+>> Probieren Sie C-h f previous-line <Return>.
    Alle Information �ber den C-p-Befehl wird angezeigt.
 
 Sie k�nnen die Tabulator-Taste stets ben�tzen, um den Namen des
-jeweiligen Befehls zu vervollst�ndigen.  Geben Sie z.B. `C-h f
-previous<TAB>' ein, dann werden alle Befehle angezeigt, deren Namen
-mit `previous-' beginnen.  Erg�nzen Sie die Zeichenkette auf
-`previous-l' und dr�cken Sie dann <TAB>, bleibt nur noch der Befehl
-`previous-line' �brig, und Sie k�nnen mit <Return> abschlie�en.
+jeweiligen Befehls zu vervollst�ndigen.  Geben Sie z.B. �C-h f
+previous<TAB>� ein, dann werden alle Befehle angezeigt, deren Namen
+mit �previous-� beginnen.  Erg�nzen Sie die Zeichenkette auf
+�previous-l� und dr�cken Sie dann <TAB>, bleibt nur noch der Befehl
+�previous-line� �brig, und Sie k�nnen mit <Return> abschlie�en.
 
 Ein �hnlicher Befehl ist C-h v.  Er zeigt den Wert und die
-Dokumentation von Variablen, deren Werte man �ndern kann (um Emacs an
-pers�nliche Bed�rfnisse anzupassen).  Auch hier kann man die
-Tabulator-Taste zur Vervollst�ndigung benutzen.
+Dokumentation von Variablen, deren Werte man �ndern kann (um
+beispielsweise Emacs an pers�nliche Bed�rfnisse anzupassen).  Auch
+hier kann man die Tabulator-Taste zur Vervollst�ndigung benutzen.
 
    C-h a        Ein Befehls-Apropos.  Gibt man ein Schl�sselwort ein,
                 zeigt Emacs alle Befehle, die dieses Schl�sselwort
@@ -1429,9 +1401,9 @@ Tabulator-Taste zur Vervollst�ndigung benutzen.
                 einem oder zwei Zeichen) aufgelistet, welche den
                 gleichen Befehl startet.
 
->> Geben Sie C-h a file<Return> ein.
+>> Geben Sie C-h a file <Return> ein.
 
-Alle M-x-Befehle, die das Wort `file' in ihrem Namen enthalten, werden
+Alle M-x-Befehle, die das Wort �file� in ihrem Namen enthalten, werden
 angezeigt.  Beachten Sie, dass auch C-x C-f aufgelistet wird neben dem
 zugeh�rigen langen Namen, find-file.
 
@@ -1440,30 +1412,26 @@ zugeh�rigen langen Namen, find-file.
 >> Schlie�en Sie das Hilfefenster mit C-x 1.
 
    C-h i        Dieser Befehl �ffnet einen speziellen Puffer, um
-                Online-Handb�cher zu lesen (im `Info'-Format), die auf
-                dem verwendeten Computersystem installiert sind.
-                Geben Sie z.B. m emacs <Return> ein, um das
-                Emacs-Handbuch zu lesen.  Haben Sie `Info' noch nie
-                benutzt, tippen Sie ?, und Emacs f�hrt Sie Schritt f�r
-                Schritt durch die M�glichkeiten des Info-Modus.  Wenn
-                Sie diese Einf�hrung fertiggelesen haben, sollten Sie
-                das Info-Handbuch f�r Emacs als prim�re Dokumentation
+                Handb�cher zu lesen (im �Info�-Format), die auf dem
+                verwendeten Computersystem installiert sind.  Geben
+                Sie z.B. m emacs <Return> ein, um das Emacs-Handbuch
+                zu lesen.  Haben Sie �Info� noch nie benutzt, tippen
+                Sie ?, und Emacs f�hrt Sie Schritt f�r Schritt durch
+                die M�glichkeiten des Info-Modus.  Wenn Sie diese
+                Einf�hrung fertiggelesen haben, sollten Sie das
+                Info-Handbuch f�r Emacs als prim�re Dokumentation
                 benutzen.
 
 
 * SCHLUSSBEMERKUNG
 ------------------
 
-Das Wichtigste: Emacs wird mit C-x C-c beendet und mit C-z tempor�r
-unterbrochen.
+Das Wichtigste: Emacs wird mit C-x C-c beendet.
 
 Diese Einf�hrung soll f�r alle neuen Benutzer von Emacs verst�ndlich
 sein.  Wenn daher etwas unklar sein sollte, hadern Sie nicht mit sich
-selbst.  Schreiben Sie an die Free Software Foundation oder an den
-Autor und erl�utern Sie, was f�r Sie unklar geblieben ist.  Eine
-weitere Kontaktadresse ist die Mailing-Liste `de@li.org', in der
-Probleme mit der Adaption von GNU-Programmen an das Deutsche
-diskutiert werden.
+selbst.  Schreiben Sie an die Free Software Foundation, den Autor oder
+den �bersetzer und erl�utern Sie, was f�r Sie unklar geblieben ist.
 
 
 * RECHTLICHES
@@ -1477,7 +1445,7 @@ Beachten Sie bitte, dass im Zweifelsfalle das englische Original
 dieser Urheberrechtsnotiz g�ltig ist (zu finden in der Datei
 TUTORIAL).
 
-   Copyright (C) 1985, 1996-1997, 2001-2011 Free Software Foundation, Inc.
+   Copyright (C) 1985, 1996-1997, 2001-2012 Free Software Foundation, Inc.
 
    Diese Datei ist ein Bestandteil von GNU Emacs.
 
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.eo b/etc/tutorials/TUTORIAL.eo
index f95f3317abf..51c08db04a4 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.eo
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.eo
@@ -1081,7 +1081,7 @@ la dosiero verkita de Stuart Cracraft por la originala Emakso.
 kopirajton, kaj venas kun permeso por disdoni kopiojn se certaj
 kondi�oj estas observataj:
 
-   Copyright (C) 1985, 1999, 2001-2002, 2005, 2007-2011
+   Copyright (C) 1985, 1999, 2001-2002, 2005, 2007-2012
      Free Software Foundation, Inc.
 
    �i tiu dosiero estas parto de "GNU Emacs".
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.es b/etc/tutorials/TUTORIAL.es
index e4b2cf0d528..2597f00e95f 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.es
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.es
@@ -1179,7 +1179,7 @@ Por favor, en caso de duda, s�lo es v�lido el original en ingl�s de la
 siguiente nota de derechos de reproducci�n (que puede encontrar en el
 archivo TUTORIAL).
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Se permite a cualquiera hacer o distribuir copias literales de este
    documento como se recibe, en cualquier medio, siempre que la nota
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.fr b/etc/tutorials/TUTORIAL.fr
index 5ba4ebae9c3..140f58ac06e 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.fr
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.fr
@@ -12,9 +12,10 @@ ou ALT). Pour ces touches, nous utiliserons les abr�viations suivantes :
          touches n'existe, pressez puis rel�chez la touche ESC et
          tapez <car>. Nous �crirons <ESC> pour d�signer la touche ESC.
 
-Tapez C-x C-c (deux caract�res) pour terminer une session Emacs.
-Dans ce didacticiel, les caract�res ">>" en marge gauche indiquent les
-directions � suivre pour essayer une commande. Ainsi :
+Note importante : tapez C-x C-c (deux caract�res) pour terminer une
+session Emacs. Pour interrompre une commande partiellement entr�e,
+tapez C-g. Dans ce didacticiel, les caract�res ">>" en marge gauche
+indiquent les directions � suivre pour essayer une commande. Ainsi :
 <<Lignes blanches ins�r�es apr�s cette ligne par help-with-tutorial>>
 [Centre de page delib�r�ment vide. Le texte continue ci-dessous.]
 >>  Tapez C-v (Voir l'�cran suivant) pour passer � l'�cran suivant
@@ -34,9 +35,6 @@ touche META, EDIT ou ALT).
 
 >>  Faites M-v, puis C-v plusieurs fois.
 
-Si votre terminal en dispose, vous pouvez �galement utiliser les
-touches PgUp et PgDn pour monter ou descendre d'un �cran, bien que les
-combinaisons C-v et M-v soient plus efficaces.
 
 * R�SUM�
 --------
@@ -52,7 +50,14 @@ Les commandes suivantes servent � manipuler des �crans :
 
 >> Notez le texte situ� � c�t� du curseur, puis faites C-l.
    Recherchez l'emplacement du curseur et vous remarquerez que
-   c'est le m�me texte qui est � c�t� de lui.
+   c'est le m�me texte qui est � c�t� de lui, mais il est d�sormais
+   au centre de l'�cran.
+   Si vous appuyez de nouveau sur C-l, ce bout de texte se d�placera
+   en haut de l'�cran. Faite encore C-l, et il se d�place en bas.
+
+Si votre terminal en dispose, vous pouvez �galement utiliser les
+touches PgUp et PgDn pour monter ou descendre d'un �cran, bien que les
+combinaisons C-v et M-v soient plus efficaces.
 
 
 * GESTION DU CURSEUR
@@ -240,15 +245,8 @@ ou � scrollbar � sur le bord gauche de la fen�tre d'Emacs. Vous pouvez
 faire d�filer le texte en cliquant avec la souris dans cette barre de
 d�filement.
 
->> Cliquez avec le bouton du milieu en haut de la zone mise en
-   �vidence dans la barre de d�filement. Cela devrait d�placer le
-   texte jusqu'� une position d�pendant de la hauteur o� vous avez
-   cliqu�.
-
->> D�placez la souris de bas en haut tout en maintenant son bouton du
-   milieu press�. Vous constaterez que le texte d�file vers le haut et
-   vers le bas en fonction du d�placement de la souris.
-
+Si votre souris a une molette, vous pouvez aussi l'utiliser pour faire
+d�filer le texte.
 
 * QUAND EMACS EST MUET
 ----------------------
@@ -1162,7 +1160,7 @@ Cette version du didacticiel, comme GNU Emacs, est plac�e sous
 copyright, et vous pouvez en distribuer des copies sous certaines
 conditions :
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Chacun peut cr�er ou distribuer des copies de ce document tel qu'il
    l'a re�u, sur n'importe quel support, pourvu que la note de
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.he b/etc/tutorials/TUTORIAL.he
index 92d94a0da87..cb82f87f765 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.he
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.he
@@ -198,19 +198,9 @@ argument) משום מקישים אותו לפני הפקודה אליה הוא �
 כתוצאה, התצוגה היתה צריכה לזוז ב־8 שורות. אם ברצונכם לגלול בחזרה,
 אפשר להשיג זאת ע"י מתן ארגומנט ל־M-v.
 
-אם הפעלתם את Emacs על־גבי ���������� ��������א��ת כגון X או MS-Windows, אתם
+אם הפעלתם את Emacs על־גבי ���������� ������ית כגון X או MS-Windows, אתם
 צריכים לראות פס צר וגבוה, ששמו פס גלילה (scroll bar) בצידו של החלון
-של Emacs. (שימו לב שבשני צידי החלון קיימים פסים נוספים. אלה נקראים
-"השוליים" -- "fringes" -- ומשמשים להצגת סימני המשך שורה וסימונים
-אחרים. פס הגלילה, לעומתם, מופיע רק בצד אחד והוא הכי קרוב לקצה החלון
-בצד ההוא.)
-
->> נסו עתה להקליק בכפתור האמצעי של העכבר בחלק העליון של האזור המודגש
-   של פס הגלילה. פעולה זו אמורה לגלול את הטקסט בשיעור שתלוי במקום בו
-   הקלקתם.
-
->> נסו לגרור את העכבר מעלה ומטה, תוך כדי לחיצה על הכפתור האמצעי.
-   כתוצאה, Emacs יגלול את הטקסט מעלה ומטה בהתאם לתנועת העכבר.
+של Emacs. ניתן לגלול את הטקסט ע"י הקלקת עכבר בתוך פס הגלילה.
 
 אם העכבר שלכם מצויד בגלגל, תוכלו להשתמש גם בו לגלילת הטקסט.
 
@@ -255,9 +245,9 @@ argument) משום מקישים אותו לפני הפקודה אליה הוא �
 מבטלת את שאר החלונות.
 
 >> הניעו את הסמן לתוך שורה זו והקישו C-u 0 C-l.
->> עתה הקישו CONTROL-h k CONTROL-f.
+>> עתה הקישו C-h k C-f.
    שימו לב כיצד החלון הנוכחי מצטמצם ומופיע חלון חדש שבו מוצג
-   התיעוד של הפקודה CONTROL-f.
+   התיעוד של הפקודה C-f.
 
 >> הקישו C-x 1 ושימו לב שהחלון עם ההסבר על C-f נעלם.
 
@@ -271,40 +261,37 @@ argument) משום מקישים אותו לפני הפקודה אליה הוא �
 --------------
 
 אם ברצונכם להכניס טקסט, פשוט הקישו על המקשים המתאימים. תוים רגילים,
-כגון A, א, 7, * וכד' מ������������ ��"י Emacs ��טקסט ����י�� ��������ספ���� ����ק��ט
-��������ם. ������ש�� <Return> (������ �������� ����ר) כדי להכניס את תו השורה החדשה
+כגון A, א, 7, * וכד' מ���� ��������������ם ��טקסט ����י����. ����י���� <Return> (��ק��
+�������� ������ ש��������ם �������� ����רוא לו "Enter") כדי להכניס את תו השורה החדשה
 (Newline).
 
-למחיקת התו האחרון שהקשתם הקישו <DelBack>. המקש שאנו קוראים לו <DelBack>
-יכול להתקרא בשמות שונים -- "Delete", "DEL" או "Backspace". בדרך כלל
-זהו מקש גדול ובולט שנמצא לא הרחק ממקש <Return>, והוא משמש אתכם למחיקת
-התו אחרון גם בתוכניות אחרות, לא רק ב־Emacs.
-
-אם קיים במקלדת שלכם מקש גדול שעליו רשום <Backspace>, אז זהון המקש אשר
-ישמש כ־<DelBack>. גם אם יהיה מקש אחר המסומן ב־"Delete" במקום אחרת זה
-אינו ה־<DelBack> שלכם.
+למחיקת התו האחרון שהקשתם הקישו <DEL>. בדרך כלל זהו מקש שמסומן
+ב־"Backspace", והוא משמש אתכם למחיקת התו אחרון גם בתוכניות אחרות, לא
+רק ב־Emacs.
 
-באופן כללי יותר, <DelBack> מוחק את התו שקודם למיקום הסמן.
+יתכן שבמקלדת שלכם קיים מקש שעליו רשום <Delete>, אך זה אינו המקש שאנו
+קוראים לו <DEL>.
 
 >> הקישו עתה מספר תוים, ואחר־כך מחקו אותם ע"י הקשות אחדות
-   על <DelBack>. אל תחששו לשנות את הקובץ הזה -- העותק המקורי
+   על <DEL>. אל תחששו לשנות את הקובץ הזה -- העותק המקורי
    של השיעור יישאר ללא שינוי. אתם עובדים על העותק האישי שלכם.
 
 כאשר שורה של טקסט נעשית ארוכה משורה אחת של תצוגה, חלק מהטקסט ממשיך
-בשורת תצוגה נוספת, היא "שורת ההמשך". תו לוכסן ("/") בסוף השורה (או
-חץ עקלקל קטן באזור השוליים -- "fringe") מסמל שלשורה יש שורת המשך.
+בשורת תצוגה נוספת, היא "שורת ההמשך". על תצוגה גרפית יופיע חץ עקלקל קטן
+באזור השוליים -- "fringe" שמסמל כי לשורה יש שורת המשך, ואילו על תצוגה
+טקסטואלית יופיע תו לוכסן ("/") לאותה תכלית בסוף השורה.
 
 >> הקישו טקסט עד שתגיעו לקצה השורה, ואז תמשיכו להקיש עוד טקסט.
    כתוצאה, תראו שמופיעה שורת המשך.
 
->> עתה הקישו <DelBack> על־מנת למחוק טקסט עד שהשורה תיעשה קצרה מספיק
+>> עתה הקישו <DEL> על־מנת למחוק טקסט עד שהשורה תיעשה קצרה מספיק
    ותתאים לשורה בודדת על־גבי התצוגה. שורת ההמשך תיעלם.
 
 ניתן למחוק את תו ה־Newline כמו כל תו אחר. מחיקת ה־Newline בין שתי
 שורות תמזג את השורות לשורה אחת. אם השורה המשולבת תהיה ארוכה מרוחב
 התצוגה, היא תוצג עם שורת המשך.
 
->> הניעו את הסמן לתחילת השורה והקישו <DelBack>. כתוצאה, השורה תתמזג
+>> הניעו את הסמן לתחילת השורה והקישו <DEL>. כתוצאה, השורה תתמזג
    אם קודמתה.
 
 >> עתה הקישו <Return> כדי להחזיר את ה־Newline שמחקתם.
@@ -317,24 +304,24 @@ argument) משום מקישים אותו לפני הפקודה אליה הוא �
 ובכן, למדתם את האופן הבסיסי ביותר להדפיס משהו ב־Emacs ולתקן שגיאות.
 אפשר למחוק גם מלים ואף שורות שלמות. להלן סיכום פקודות המחיקה:
 
-        ‏<Delback>    מחק תו שלפני הסמן
+        ‏<DEL>                מחק תו שלפני הסמן
         ‏C-d          מחק תו מתחת או אחרי הסמן
 
-        ‏‪M-<Delback>‬     גזור מילה שלפני הסמן
+        ‏‪M-<DEL>‬        גזור מילה שלפני הסמן
         ‏M-d          גזור מילה שאחרי הסמן
 
         ‏C-k          גזור טקסט מהסמן ועד סוף השורה
         ‏M-k          גזור טקסט עד סוף המשפט הנוכחי.
 
-שימו לב שהיחס בין <Delback> ו־C-d לעומת M-<Delback>‎ ו־M-d ממשיכים את
-ההקבלה שבין C-f ו־M-f (אמנם <Delback> איננו תו בקרה, בוא נזניח את
-הנקודה הזו לעת־עתה). C-k ו־M-k דומים ל־C-e ו־M-e, אם נקביל שורות
-למשפטים.
+שימו לב שהיחס בין <DEL> ו־C-d לעומת M-<DEL>‎ ו־M-d ממשיכים את ההקבלה
+שבין C-f ו־M-f (אמנם <DEL> איננו תו בקרה, אבל בוא נזניח את הנקודה הזו
+לעת־עתה). C-k ו־M-k דומים ל־C-e ו־M-e, אם נקביל שורות למשפטים.
 
 בנוסף, קיימת שיטה אחידה שמאפשרת לגזור קטע כלשהו של טקסט. לשם כך, תגיעו
-לקצה האחד של חלק הטקסט והקישו C-@‎ או C-<SPC>‎ (אחד מבין שני אלו).
-(<SPC> הוא מקש הרווח.) עתה הניעו את הסמן לקצה השני של חלק הטקסט והקישו
-C-w. כתוצאה, כל הטקסט בין שני המקומות הללו ייגזר.
+לקצה האחד של חלק הטקסט והקישו C-<SPC>‎. (<SPC> הוא מקש הרווח.) עתה
+הניעו את הסמן לקצה השני של חלק הטקסט אשר ברצונכם לגזור. תוך כדי תנועת
+הסמן Emacs צובע את הטקסט בין הסמן לבין המקום בו הקשתם C-<SPC>‎. לבסוף,
+הקישו C-w. כתוצאה, כל הטקסט בין שני המקומות הללו ייגזר.
 
 >> הניעו את הסמן אל האות ב בתחילת הפיסקה הקודמת.
 >> הקישו C-<SPC>‎. ‏Emacs צריך להציג הודעה האומרת "Mark set" בתחתית
@@ -348,7 +335,7 @@ C-w. כתוצאה, כל הטקסט בין שני המקומות הללו ייג�
 הטקסט הגזור נקרא "הדבקה" ("yanking"). באופן כללי, פקודות אשר עלולות
 להעלים כמויות גדולות של טקסט תמיד גוזרות את הטקסט (כך שניתן יהיה בקלות
 לשחזרו) בעוד הפקודות שמורידות תו בודד או שורות ריקות ותוי רווח --
-מוחקות (כך שלא ניתן להדביק את הטקסט שנמחק). כך, <Delback> ו־C-d מוחקים
+מוחקות (כך שלא ניתן להדביק את הטקסט שנמחק). כך, <DEL> ו־C-d מוחקים
 כאשר מפעילים אותם ללא ארגומנט, אבל גוזרים כאשר מפעילים אותם עם ארגומנט.
 
 >> הניעו את הסמן לתחילת שורה שאינה ריקה. אחר־כך הקישו C-k כדי לגזור
@@ -406,23 +393,22 @@ C-w. כתוצאה, כל הטקסט בין שני המקומות הללו ייג�
 --------------
 
 אם שיניתם את הטקסט ואז החלטתם שהשינוי היה טעות, תוכלו לבטל את השינוי
-בעזרת פקודת הביטול, C-x u.
+בעזרת פקודת הביטול, ‪C-/‬.
 
-בדרך כלל, C-x u מבטל את השינויים שבוצעו ע"י פקודה אחת. הפעלה חוזרת של
-C-x u ברצף מבטלת שינויים של פקודות קודמות, אחת אחרי השניה.
+בדרך כלל,‪C-/‬ מבטל את השינויים שבוצעו ע"י פקודה אחת. הפעלה חוזרת של
+‪C-/‬ ברצף מבטלת שינויים של פקודות קודמות, אחת אחרי השניה.
 
 שני יוצאים מהכלל הזה: פקודות שאינן משנות טקסט (למשל פקודות הנעת הסמן
 ופקודות גלילה) אינן נספרות ותוים שמכניסים את עצמם מקובצים בקבוצות של
-עד 20, כדי להקטין את מספר הפעמים שיש להקיש C-x u כדי לבטל הכנסת טקסט.
+עד 20, כדי להקטין את מספר הפעמים שיש להקיש ‪C-/‬ כדי לבטל הכנסת טקסט.
 
->> גזרו שורה זו עם C-k, אחר־כך הקישו C-x u והיא תופיע שוב.
+>> גזרו שורה זו עם C-k, אחר־כך הקישו ‪C-/‬ והיא תופיע שוב.
 
-‏C-_‎ הינה דרך חלופית להפעיל את פקודת הביטול. היא פועלת בדיוק כמו C-x u,
-אבל קלה יותר להקשה מספר פעמים בזו אחר זו. החסרון של C-_‎ הוא שבכמה
-מקלדות לא ברור מאליו כיצד להקיש זאת. זו הסיבה לקיומו של C-x u. במקלדות
-אחדות ניתן להקיש C-_‎ ע"י החזקת CONTROL והקשת לוכסן /.
+‏C-_‎ הינה דרך חלופית להפעיל את פקודת הביטול. היא פועלת בדיוק כמו ‪C-/‬.
+במקלדות אחדות הקשה על ‪C-/‬ שולחת ל־Emacs את התו C-_‎. חלופה נוספת היא
+C-x u, אם־כי היא פחות נוחה להקשה מספר פעמים בזו אחר זו.
 
-ארגומנט נומרי ל־C-_‎ או ל־C-x u משמש כמספר החזרות על הפקודה.
+ארגומנט נומרי ל־‪C-/‬ או ל־C-_‎ או ל־C-x u משמש כמספר החזרות על הפקודה.
 
 ניתן לבטל מחיקה של טקסט בדיוק כמו שניתן לבטל גזירה. ההבדלים בין מחיקה
 וגזירה משפיעים על יכולתכם להדביק את הטקסט הגזור עם C-y; הם אינם חשובים
@@ -442,15 +428,15 @@ C-x u ברצף מבטלת שינויים של פקודות קודמות, אחת
 שלם במערכת שלא כרצונכם. אפילו אם אתם שומרים את הקובץ, Emacs משאיר את
 התוכן המקורי בשם שונה למקרה שמאוחר יותר תחליטו שהשינויים נעשו בטעות.
 
-אם תביטו בחלק התחתון של התצוגה, תראו שם שורה בולטת שמתחילה ��מ����י������
-��מקפים וליד ��קצה השמאלי שלה כתוב "TUTORIAL.he". חלק זה של התצוגה בדרך
-��לל מציג את ��ם הקובץ אותו אתם פוקדים. כרגע אתם פוקדים קובץ בשם
-"TUTORIAL.he" ��הוא ��ותק הטיוטה האישי שלכם של שיעור השימוש ב־Emacs.
-��תיחת קו��ץ כלשהו ב־Emacs תציג את שמו של הקובץ במקום זה.
+אם תביטו בחלק התחתון של התצוגה, תראו שם שורה בולטת שמתחילה ��מ����י�� ����יד
+הקצה השמאלי שלה כתוב "TUTORIAL.he". חלק זה של התצוגה בדרך כלל מציג את
+שם הקובץ אותו אתם פוקדים. כרגע אתם פוקדים קובץ בשם "TUTORIAL.he" שהוא
+עותק הטיוטה האישי שלכם של שיעור השימוש ב־Emacs. פתיחת קובץ כלשהו
+ב־Emacs תציג את שמו של הקובץ במקום זה.
 
 היבט אחד מיוחד של פתיחת קובץ הוא שיש לציין את שם הקובץ אשר ברצונכם
-לפתוח. אנו אומרים שהפקודה "קוראת ארגומנט מהמסוף" (במקרה זה הארגומנט
-ה��א שם ה��ובץ). אחרי שתקישו את הפקודה
+לפתוח. אנו אומרים שהפקודה "קוראת ארגומנט" (במקרה זה הארגומנט הוא שם
+הקובץ). אחרי שתקישו את הפקודה
 
         ‏C-x C-f    פתח קובץ
 
@@ -465,12 +451,11 @@ C-x u ברצף מבטלת שינויים של פקודות קודמות, אחת
 >> הקישו C-x C-f ואחר־כך הקישו C-g. זה מבטל את המיני־חוצץ וגם מבטל
    את הפקודה C-x C-f שהשתמשה במיני־חוצץ. התוצאה היא שאף קובץ לא נפתח.
 
-משסיימתם להקיש את שם הקובץ, הקישו <Return> לסיים את הקלט. או־אז תיגש
-C-x C-f לעבודה ותמצא ותפתח את הקובץ שבחרתם. המיני־חוצץ נעלם כאשר
-פקודת ה־C-x C-f תסיים את עבודתה.
-
-זמן קצר אחר־כך תוכן הקובץ יופיע על־גבי התצוגה ותוכלו לבצע בו שינויים.
-כשתחליטו לשמור את השינויים, הקישו את הפקודה הבאה:
+משסיימתם להקיש את שם הקובץ, הקישו <Return> לסיים את הקלט. או־אז
+המיני־חוצץ נעלם והפקודה C-x C-f תיגש לעבודה ותמצא ותפתח את הקובץ
+שבחרתם. כאשר פקודת ה־C-x C-f תסיים את עבודתה, תוכן הקובץ יופיע על־גבי
+התצוגה ותוכלו לבצע בו שינויים. כשתחליטו לשמור את השינויים, הקישו את
+הפקודה הבאה:
 
         ‏C-x C-s    שמור את הקובץ
 
@@ -482,8 +467,9 @@ C-x C-f לעבודה ותמצא ותפתח את הקובץ שבחרתם. המי�
 לשמור לעתים מזומנות על־מנת להימנע מלאבד יותר מדי מהעבודה שלכם אם המחשב
 ייפול (ראה להלן פיסקה על שמירה אוטומטית).
 
->> הקישו C-x C-s כדי לשמור את העותק שלכם של השיעור.
-   כתוצאה, תופיע ההודעה "Wrote ... TUTORIAL.he" בתחתית התצוגה.
+>> הקישו C-x C-s TUTORIAL.he ותסיימו בהקשת <Return>. כתוצאה, שיעור זה
+   יישמר בקובץ בשם TUTORIAL.he ובתחתית התצוגה תופיע ההודעה
+   "Wrote ...TUTORIAL.he".
 
 ניתן לפתוח קובץ קיים על־מנת לצפות בו או לערוך אותו. ניתן גם לפתוח קובץ
 שאינו קיים. זו הדרך ליצור קבצים חדשים בעזרת Emacs: פתחו את הקובץ
@@ -498,10 +484,6 @@ Emacs ייצור את הקובץ עם הטקסט שהקשתם. מאותו רגע
 אם תפתחו קובץ נוסף עם C-x C-f, הקובץ הראשון עדיין נשאר פתוח ב־Emacs.
 תוכלו לחזור אליו ע"י C-x C-f. כך תוכלו לפתוח מספר רב של קבצים.
 
->> ניצור עתה קובץ בשם "foo" ע"י הקשת C-x C-f foo <Return>‎.
-   אחר־כך הכניסו קצת טקסט, ערכו אותו ולבסוף שמרו בקובץ "foo"
-   ע"י C-x C-s. עתה חזרו לשיעור בעזרת C-x C-f TUTORIAL.he <Return>‎.
-
 ‏Emacs מחזיק כל קובץ בתוך יישות בשם "חוצץ" ("buffer"). פתיחת קובץ יוצרת
 חוצץ חדש בתוך Emacs. כדי לראות את רשימת החוצצים הקיימים בתוך Emacs,
 הקישו
@@ -522,17 +504,19 @@ Emacs ייצור את הקובץ עם הטקסט שהקשתם. מאותו רגע
 ע"י C-x C-f שיפקוד את הקובץ בשנית. אבל קיימת דרך פשוטה יותר: שימוש
 בפקודה C-x b. פקודה זו תחייב אותכם להקיש את שם החוצץ.
 
->> הקישו C-x b foo <Return>‎ כדי לחזור לחוצץ "foo" אשר מחזיק טקסט של
-   הקובץ "foo". אחר־כך הקישו C-x b TUTORIAL.he <Return>‎ כדי לשוב
-   לשיעור זה.
+>> ניצור עתה קובץ בשם "foo" ע"י הקשת C-x C-f foo <Return>‎.
+   עתה חזרו לשיעור זה בעזרת C-x b TUTORIAL.he <Return>‎.
 
 ברוב המקרים שם החוצץ זהה לשם הקובץ (ללא שם התיקיה שלו). אבל אין זה
-תמיד כך. רשימת החוצצים שנוצרת ע"י C-x C-b ת��יד ת��יג ���� ����ו�� ���� החוצ������
-הקיימים ב־Emacs.
+תמיד כך. רשימת החוצצים שנוצרת ע"י C-x C-b תציג ���� ��ת ���� החוצ�� ����ן את
+��ם ��ק��בץ עבור כל החוצצ���� הק������ים ב־Emacs.
 
 כל טקסט שמוצג בחלון של Emacs הינו תמיד חלק של חוצץ כלשהו. קיימים
-חוצצים שאינם קשורים לשום קובץ. לדוגמא, החוצץ בשם "*Buffer List*" אינו
-מציג שום קובץ. זהו חוצץ המחזיק את רשימת החוצצים שנוצר ע"י C-x C-b.
+חוצצים שאינם קשורים לשום קובץ. לדוגמא, החוצץ בשם "*Buffer List*"
+המחזיק את רשימת החוצצים שנוצרה ע"י C-x C-b אינו מציג שום קובץ. גם
+לחוצץ הנוכחי ששמו TUTORIAL.he לא היה קובץ עד שהקשתם על C-x C-s כדי
+לשמור אותו בקובץ.
+
 חוצץ בשם "*Messages*" אף הוא אינו קשור לשום קובץ; הוא מחזיק את ההודעות
 שהופיעו בשורה התחתונה במהלך עבודתכם בתוך Emacs.
 
@@ -573,11 +557,11 @@ C-x C-s. לכן קיימת פקודה
 מ־Emacs -- ‏C-x C-c. (כשאתם מפעילים C-x C-c, אל תדאגו לשינויים שטרם
 נשמרו; C-x C-c מציע לשמור כל קובץ ששיניתם לפני שהוא מסיים את Emacs.)
 
-אם אתם משתמשים בצג גרפי א���� ����מך ������פר ת����������ת ����ק������, ��י��כ�� ������������
-ל���������� ������ח��ת ������ לע��ו�� ��־Emacs ��ת��������ת ��������. א��שר ������ות ������ ��������ת
-����כ��ר א�� ������������ ���� �������� ������ו����ת. ��ול��, �������� ��תם ����ת�������� ����������ה
-����סט������ית ������������ת לה������ רק ת����ני�� א���� ����־����נ����, ��������כ�� "ל��������ת"
-("suspend") א�� Emacs על־מנת לעבור לתוכנית א��רת.
+אם אתם משתמשים בצג גרפי, א�������� ����ו��י�� ����ק������ ��י����דת ����י ���������� ��־Emacs
+ל��ו����י�� ������ת. ������ר לע��ו�� ����ת ��������ת ��������ר א�� ����������ת ���� ��נהל ����������ו��.
+������ם, �������� א��ם ������������ם ������������ ������������������ ����ס�������� ���������� ���� ת��������ת ������
+��ו־��������ת, ������������ "לה����ות" ("suspend") את Emacs ����־מנת ������ור ל������������
+אחרת.
 
 הפקודה C-z יוצאת מ־Emacs *באופן זמני* -- כך שתוכלו לשוב אליו מאוחר
 יותר ולהמשיך מאותה נקודה. כאשר Emacs רץ על תצוגת טקסט, C-z "משעה" את
@@ -587,8 +571,7 @@ Emacs: הוא מחזיר אתכם לשורת הפקודות הבסיסית של
 
 הרגע הנכון להשתמש ב־C-x C-c הוא כאשר אתם עומדים להתנתק (log out).
 כמו־כן, תצטרכו להשתמש בו כדי לצאת מ־Emacs שהופעל ע"י תוכניות אחרות
-כגון קריאת דואר אלקטרוני -- תוכניות אלו לא תמיד יודעות להסתדר עם
-השעיית Emacs.
+כגון קריאת דואר אלקטרוני.
 
 קיימות פקודות C-x רבות מאד. להלן רשימת אלו שכבר למדתם:
 
@@ -607,7 +590,7 @@ replace-string (החלף מחרוזת) אשר מחליפה מחרוזת אחת �
 אחרי שתקישו M-x, ‏Emacs מציג M-x בתחתית התצוגה ומחכה שתקישו את שם
 הפקודה, במקרה זה "replace-string". מספיק שתקישו "repl s<TAB>‎" ו־Emacs
 ישלים את השם המלא. (<TAB> הוא מקש Tab, בדרך כלל תמצאו אותו מעל מקש
-ה־CapsLock או Shift, ליד הקצה השמאלי של המקלדת.) סיימו את ���� הפקודה
+ה־CapsLock או Shift, ליד הקצה השמאלי של המקלדת.) סיימו את ����נת הפקודה
 ע"י הקשת <Return>.
 
 הפקודה להחלפת מחרוזת זקוקה לשני ארגומנטים -- המחרוזת שתוחלף וזו שתחליף
@@ -651,15 +634,15 @@ replace-string (החלף מחרוזת) אשר מחליפה מחרוזת אחת �
 השורה שמעל אזור תצוגת הד נקראת "שורת הסטטוס" (mode line). שורה זו
 מציגה משהו כמו:
 
-    -U:**-  TUTORIAL.he    63% L651    (Fundamental)-----------------------
+     U:**-  TUTORIAL.he    63% L651    (Fundamental)
 
 שורה זו מציגה מידע חשוב לגבי מצבו של Emacs ולגבי הטקסט שנמצא בעריכה.
 
 אתם כבר יודעים מהי משמעותו של שם הקובץ -- זהו הקובץ שפתחתם. NN%‎ מציין
-את מיקומכם הנוכחי בתוך הטקסט, לאמור כי NN אחוזים מה�������� קודמים לטקסט
-המוצג כרגע בחלון. אם המוצג בחלון כולל את תחילת הטקסט, תראו שם "Top"
-במקום "0% ". אם המוצג בחלון כולל את סוף הטקסט, תראו שם "Bot" ‏(bottom).
-אם הטקסט כל־כך קצר שכולו מוצג בחלון, שורת הסטטוס תציג "All".
+את מיקומכם הנוכחי בתוך הטקסט, לאמור כי NN אחוזים מ��כולת ���������� קודמים
+��טקסט ��מוצג כרגע בחלון. אם המוצג בחלון כולל את תחילת הטקסט, תראו שם
+"Top" במקום "0% ". אם המוצג בחלון כולל את סוף הטקסט, תראו שם "Bot"
+‏(bottom). אם הטקסט כל־כך קצר שכולו מוצג בחלון, שורת הסטטוס תציג "All".
 
 האות L והמספר שאחריה מציינים את המיקום הנוכחי בדרך אחרת: הם מראים את
 מספר השורה שבה נמצא הסמן.
@@ -698,7 +681,7 @@ replace-string (החלף מחרוזת) אשר מחליפה מחרוזת אחת �
 
 לצפיה בתיעוד של האופן הראשי הנוכחי יש להקיש C-h m.
 
->> ה��������ו ב־C-u C-v ��עם אחת או יותר ��די להביא שורה זו לראשית התצוגה.
+>> ה����שו C-l C-l כדי להביא שורה זו לראשית התצוגה.
 >> עתה הקישו C-h m כדי לראות במה Text mode שונה מה־Fundamental mode.
 >> לבסוף, הקישו C-x 1 כדי לסלק את התיעוד מהתצוגה.
 
@@ -740,9 +723,9 @@ Auto Fill mode. כאשר אופן זה מופעל, Emacs אוטומטית פות
 * חיפוש
 -------
 
-‏Emacs יכול לחפש מחרוזות (רצף של תווים או מילים) קדימה או אחורה בתוך
-��טקסט. ��יפוש של מחרוזת הוא סוג של פקודה להנעת הסמן: הוא ממקם את הסמן
-��יכן ��נמצאה המחרוזת הבאה.
+‏Emacs יכול לחפש מחרוזות (רצף של תווים) קדימה או אחורה בתוך הטקסט.
+חיפוש של מחרוזת הוא סוג של פקודה להנעת הסמן: הוא ממקם את הסמן היכן
+שנמצאה המחרוזת הבאה.
 
 החיפוש של Emacs הינו "מצטבר" ("incremental"). פירוש הדבר הוא שהחיפוש
 מתבצע במקביל להקשתכם את המחרוזת אותה ברצונכם למצוא.
@@ -759,7 +742,7 @@ Auto Fill mode. כאשר אופן זה מופעל, Emacs אוטומטית פות
    "סמן", עם הפסקה אחרי כל אות, ושימו לב להתנהגות הסמן.
    זה עתה מצאתם את המילה "סמן" פעם אחת.
 >> הקישו C-s שוב, כדי למצוא את "סמן" במקומות נוספים בטקסט.
->> הקישו <Delback> שלוש פעמים ושימו לב לתנועת הסמן בכל הקשה.
+>> הקישו <DEL> שלוש פעמים ושימו לב לתנועת הסמן בכל הקשה.
 >> הקישו <Return> לסיום החיפוש.
 
 האם שמתם לב למה שקרה? במהלך "חיפוש מצטבר" Emacs מנסה למצוא את המקום
@@ -768,16 +751,13 @@ Auto Fill mode. כאשר אופן זה מופעל, Emacs אוטומטית פות
 ומודיע שהחיפוש נכנס למצב של "כשלון" ("failing"). הקשה על C-g גם היא
 מסיימת את החיפוש.
 
-(הערה: במערכות אחדות הקשה על C-s מקפיעה את תצוגת המסך, כך שלא תראו
-יותר שום פלט של Emacs. משמעות הדבר שתכונת מערכת ההפעלה ששמה "flow
-control" מופעלת ע"י C-s ואינה מעבירה את C-s ל־Emacs. לביטול הקפאת
-התצוגה במערכות אלו יש להקיש C-q.)
-
-אם במהלך החיפוש תקישו על <Delback>, תראו שהתו האחרון של המחרוזת
-המבוקשת נמחק והחיפוש חוזר למקום הקודם בו נמצאה המחרוזת ללא התו האחרון.
-למשל, נניח שהקשתם "ס" על־מנת למצוא את המקום הבא בו מופיעה האות "ס". אם
-עכשיו תקישו "מ", הסמן יזוז למקום בו נמצא "סמ". עתה הקישו <Delback>.
-ה־"מ" נמחק מהמחרוזת והסמן חוזר למקום בו הוא מצא את "ס" לראשונה.
+אם במהלך החיפוש תקישו על <DEL>, החיפוש "נסוג" למצב קודם. אם הקשתם
+<DEL> מיד אחרי C-s, הקשת <DEL> מחזירה את הסמן למקום הקודם בו נמצאה
+המחרוזת. אם אין מקומות קודמים בהם מופיעה המחרוזת, הקשת <DEL> מוחקת את
+התו האחרון של המחרוזת המבוקשת. למשל, נניח שהקשתם "ס" על־מנת למצוא את
+המקום הבא בו מופיעה האות "ס". אם עכשיו תקישו "מ", הסמן יזוז למקום בו
+נמצא "סמ". עתה הקישו <DEL>. ה־"מ" נמחק מהמחרוזת והסמן חוזר למקום בו
+הוא מצא את "ס" לראשונה.
 
 אם במהלך החיפוש תפעילו פקודה כלשהי ע"י הקשה על מקש תוך לחיצה על
 CONTROL או META, החיפוש יסתיים. (כמה תווים יוצאים מכלל זה -- אלו תווים
@@ -796,10 +776,10 @@ CONTROL או META, החיפוש יסתיים. (כמה תווים יוצאים מ
 שתוכניות אחרות מכנות "חלון". תבניות מתוארות בפסקה הבאה. תוכלו למצוא את
 רשימת המונחים של Emacs בפרק "Glossary" של מדריך משתמש.)
 
->> הביאו סמן לשורה זו והקישו C-u 0 C-l ‏(CONTROL-L ולא CONTROL-1).
+>> הביאו סמן לשורה זו והקישו C-l C-l ‏(CONTROL-L ולא CONTROL-1).
 
 >> עתה הקישו C-x 2 וכתוצאה מכך החלון יתחלק לשניים. כל אחד משני החלונות
-   מציג את השיעור הזה. הסמן נשאר בחלון העליוןץ
+   מציג את השיעור הזה. הסמן נשאר בחלון העליון.
 
 >> הקישו C-M-v כדי לגלול את החלון התחתון.
    (אם במקלדת שלכם אין מקש META אמיתי, הקישו ‎<ESC> C-v כתחליף.)
@@ -812,19 +792,19 @@ CONTROL או META, החיפוש יסתיים. (כמה תווים יוצאים מ
 >> הקישו C-x o שוב לחזור לחלון העליון.
    הסמן בחלון העליון יישאר במקום בו הוא היה לפני־כן.
 
-תוכלו להמשיך להשתמש ב־C-x o כדי לדלג בין ��ני ��חלונות. ����ל ��לון ������ו��
-����ן ����ל��, ������ ���� �������� ������ מ������ ���� ����מן ב��ל ������. ���� ������������ ��������כ��
-������י������ ��וע������ ע�� החלו�� ������ מ������ ��סמן. ������ ������������ ����ל���� ���� "����������
-ה��בחר".
+תוכלו להמשיך להשתמש ב־C-x o כדי לדלג בין החלונות. "��חלון ��������ר", א����ו
+�������� ��ו ������ם ������������ ������ט, מ������ה ��"�� סמן ב��ל�� ������������ �������� ����י������
+������י������. ל��ל החלו��ות ������רים מ�������� סמן ����������; אם ������������ ���� Emacs ��ל ����
+��רפי, מיקום ������ן ��ח��ונות האח��ים מוצג כתיבה ריקה שאינה מהבהבת.
 
 הפקודה C-M-v נוחה מאד כאשר הינכם עורכים טקסט בחלון אחד ומשתמשים בחלון
-אחר לייחוס. תוכלו ��כ�� ��ת ������ור ��ל ה������ ב�������� בו ������ ע���������� ��������
-��ל����קדם בחלון הש���� ��������ת C-M-v.
+אחר לייחוס. תוכלו ל��ת������ ������ון ה������ ב�������� C-M-v ������י ���������� ���� ��������ן
+הנב��ר.
 
 ‏C-M-v היא דוגמא אחת של פקודת CONTROL-META. אם במקלדת שלכם קיים מקש
-META אמיתי, תוכלו להקיש את הפקודה ע"י לחיצה והחזקה של מקשי CONTROL
-ו־META גם יחד ואז להקיש v. הסדר שבו תלחצו על CONTROL ו־META אינו משנה
-כי שני המקשים הללו פועלים ע"י שינוי התו המוקש יחד איתם.
+META (א�� Alt) א��יתי, תוכלו להקיש את הפקודה ע"י לחיצה והחזקה של מקשי
+CONTROL ו־META גם יחד ואז להקיש v. הסדר שבו תלחצו על CONTROL ו־META
+��ינו משנה ��י שני המקשים הללו פועלים ע"י שינוי התו המוקש יחד איתם.
 
 אם אין במקלדת מקש META אמיתי ואתם משתמשים ב־<ESC> כתחליף, הסדר כן
 משנה: חייבים להקיש <ESC> ורק לאחר מכן CONTROL-v, וזאת משום
@@ -853,9 +833,10 @@ META אמיתי, תוכלו להקיש את הפקודה ע"י לחיצה והח
 * תבניות מרובות
 ---------------
 
-‏Emacs מסוגל לפתוח מספר "תבניות" ("frames") בתנאי שאינכם משתמשים בצג
-שמסוגל להציג רק טקסט. תבנית כוללת קבוצת חלונות, תפריט, פסי גלילה, אזור
-תצוגת הד וכו'. (תוכניות אחרות נוהגות לקרוא לזה "חלון".)
+‏Emacs מסוגל לפתוח מספר "תבניות" ("frames"). תבנית כוללת קבוצת חלונות,
+תפריט, פסי גלילה, אזור תצוגת הד וכו'. על צג גרפי מה שאנו קוראים
+"תבנית" נקרא בדרך־כלל "חלון". ניתן להציג תבניות אחדות על אותו צג גרפי
+בו־זמנית על צג טקסטואלי אפשר להציג רק תבנית אחת בכל עת.
 
 >> הקישו M-x make-frame <Return>‎.
    כתוצאה, תבנית חדשה תופיע על המסך.
@@ -866,10 +847,10 @@ META אמיתי, תוכלו להקיש את הפקודה ע"י לחיצה והח
 >> הקישו M-x delete-frame <Return>‎.
    התבנית שבה הקשתם את הפקודה תיסגר ותיעלם מהמסך.
 
-כמו־כן, ניתן לסגור תבנית בדרך הרגילה הנתמכת ע"י �������� ה����������ת של המערכת
-שלכם (בדרך־כלל, ע"י הקלקה על הכפתור המסומן ב־"X" בפינה עליונה של
-התבנית.) שום מידע אינו הולך לעיבוד כאשר סוגרים תבנית (או חלון). המידע
-הזה פשוט יורד מהתצוגה, אבל ניתן לאחזרו מאוחר יותר.
+כמו־כן, ניתן לסגור תבנית בדרך הרגילה הנתמכת ע"י ������������ ����������ת של
+��מערכת ��לכם (בדרך־כלל, ע"י הקלקה על הכפתור המסומן ב־"X" בפינה עליונה
+��ל ��תבנית.) שום מידע אינו הולך לעיבוד כאשר סוגרים תבנית (או חלון).
+ה��ידע ה��ה פשוט יורד מהתצוגה, אבל ניתן לאחזרו מאוחר יותר.
 
 
 * רמות עריכה רקורסיביות
@@ -983,7 +964,7 @@ find-file.
 ושמות קבצים. תכונת ההשלמה מתוארת במלואה במדריך למשתמש Emacs בצומת
 (node) בשם "Completion".
 
-‏Dired מאפשר להציג רשימת קבצים בתיקיה (וכאפציה גם בתת-תיקיות שלה), לנוע
+‏Dired מאפשר להציג רשימת קבצים בתיקיה (וכאפציה גם בתת־תיקיות שלה), לנוע
 בתוך הרשימה הזו, לפתוח קבצים, לשנות את שמותיהם, למחוק אותם ולבצע עליהם
 עוד פעולות רבות. Dired מתואר במלואו במדריך למשתמש בצומת בשם "Dired".
 
@@ -1008,7 +989,7 @@ find-file.
 גירסה זו של השיעור הינה חלק מחבילת GNU Emacs. היא מוגנת בזכויות יוצרים
 וניתנת להעתקה והפצת עותקים בתנאים מסויימים כדלקמן:
 
-                       Copyright (C) 2010-2011 Free Software Foundation, Inc.
+                       Copyright (C) 2010-2012 Free Software Foundation, Inc.
 
 ‏GNU Emacs הינו תכנה חפשית; זכותכם להפיצו ו\או לשנותו בכפוף לתנאי
 הרשיון GNU General Public License, כפי שהוא יוצא לאור ע"י Free
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.it b/etc/tutorials/TUTORIAL.it
index 1c9f8bc6654..1f222caceef 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.it
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.it
@@ -1085,7 +1085,7 @@ distribuito con il permesso di farne copie a determinate condizioni:
    indicativo, restando comunque inteso il fatto che � quella originale a
    fare fede.
 
-Copyright (C) 2003-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 2003-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    � permesso a chiunque copiare e distribuire attraverso ogni mezzo copie
    fedeli di questo documento cos� come viene ricevuto, a condizione che
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.ja b/etc/tutorials/TUTORIAL.ja
index d50727ceb82..13a6d01be0e 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.ja
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.ja
@@ -1062,7 +1062,7 @@ starting with the one written by Stuart Cracraft for the original Emacs.
 This version of the tutorial, like GNU Emacs, is copyrighted, and
 comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.ko b/etc/tutorials/TUTORIAL.ko
index a928923832d..cc87cbad21a 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.ko
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.ko
@@ -981,7 +981,7 @@ C-x C-s$(C?M(B (META$(C<h3*(B EDIT$(C<h(B $(CH$@:(B $(C13C<<h0!(B $(C
 GNU $(C@L8F=:?M(B $(C00@L(B $(C@L(B $(CAvD'<-(B $(CFG@:(B $(C@z@[1G@L(B $(C@V@88g(B $(CF/A$GQ(B $(CA60G@;(B $(C88A7GR(B
 $(C6'?!(B $(C:9;g:;@;(B $(C9hFwGR(B $(C<v(B $(C@V4B(B $(CGc0!8&(B $(C0.0m(B $(C3*?B(B $(C0M@L4Y(B:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    $(C@L(B $(C9.<-4B(B $(C@L(B $(C@z@[1G(B $(C0x0m?M(B $(CGc?k(B $(C0x0m0!(B $(C1W4k7N(B $(C@/Av5G0m(B, $(C9hFw@Z0!(B
    $(C<vCk@Z?!0T(B $(C@L(B $(C0x0m?!(B $(C5{6s(B $(CGc?k5G4B(B $(C0MC373(B $(C6G(B $(C@g:P9hGO4B(B $(C0M@;(B
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.nl b/etc/tutorials/TUTORIAL.nl
index 59f54c1b2db..da9724b2c1e 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.nl
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.nl
@@ -1196,7 +1196,7 @@ het Engelse origineel.)
 Deze versie van de inleiding valt onder copyright, net als GNU Emacs.
 Je mag deze inleiding verspreiden onder bepaalde voorwaarden:
 
-Copyright (C) 1985, 1996-1997, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996-1997, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Iedereen mag letterlijke kopie�n van dit document, zowel ontvangen
    als verspreiden, op elk medium, vooropgesteld dat de
@@ -1220,7 +1220,7 @@ software te gebruiken, te schrijven en te delen!
 This version of the tutorial, like GNU Emacs, is copyrighted, and
 comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-Copyright (C) 1985, 1996-1997, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996-1997, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim
    copies of this document as received, in any medium, provided that
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.pl b/etc/tutorials/TUTORIAL.pl
index f6859612a49..1f35e16d60e 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.pl
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.pl
@@ -1209,7 +1209,7 @@ z pomoc� Ryszarda Kubiaka i Janusza S. Bienia <jsbien@mail.uw.edu.pl>.
 Ta wersja samouczka, podobnie jak GNU Emacs, jest chroniona prawem
 autorskim, ale wolno j� kopiowa� pod nast�puj�cymi warunkami:
 
-Copyright (C) 1985, 1994, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1994, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
 Zezwala si� na wykonywanie lub rozpowszechnianie
 wiernych kopii tego dokumentu w otrzymanej formie, na dowolnym
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.pt_BR b/etc/tutorials/TUTORIAL.pt_BR
index 1328c22f7b3..139789b1d2a 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.pt_BR
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.pt_BR
@@ -1056,7 +1056,7 @@ Essa vers�o do tutorial foi originalmente traduzida por Marcelo Toledo
 <marcelo@gnu.org> e como o GNU Emacs, tem um copyright, e vem
 com uma permiss�o de distribui��o de c�pias nas seguintes condi��es:
 
-Copyright (C) 2004-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 2004-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permiss�o � garantida a qualquer um para fazer ou distribuir c�pias
    integrais deste documento como recebido, em qualquer meio, deixando
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.ro b/etc/tutorials/TUTORIAL.ro
index a3ce0b79d48..8c31c6c2b4d 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.ro
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.ro
@@ -1082,7 +1082,7 @@ continuare no�ita de copyright original� �n limba englez�.
 This version of the tutorial, like GNU Emacs, is copyrighted, and
 comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-Copyright (C) 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.ru b/etc/tutorials/TUTORIAL.ru
index f8127a2d82e..16bf56a12d8 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.ru
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.ru
@@ -1128,7 +1128,7 @@ Dired ��������� ��� ���������� ������ ������ � �������� (� �����
 (copyrighted) � �������� � ������������� ��������������� ����� ��
 ���������� ������������:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sk b/etc/tutorials/TUTORIAL.sk
index b75f4c24f0e..891b29d3da7 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sk
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sk
@@ -1074,7 +1074,7 @@ t�torialom nap�san�m Stuartom Cracraftom pre p�vodn� Emacs.
 T�to verzia t�torialu je, podobne ako GNU Emacs, chr�nen� copyrightom
 a je ��ren� s povolen�m distribuova� k�pie za ist�ch podmienok:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Ka�d�mu je zaru�en� pr�vo vytv�ra� a distribuova� presn� k�pie tohto
    dokumentu tak, ako ho dostal, na akomko�vek m�diu, s t�m, �e bude
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
index e43ac324870..804fe366d50 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
@@ -1,41 +1,42 @@
-Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz�irjanja so navedeni na koncu.
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.
 
-Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni
-CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
-vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi:
+Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
+CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
 
- C-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
-          vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno
+ C-<znak> pomeni, da moramo dr��ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+          vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr��imo pritisnjeno
           tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
-          ALT, ko vtipkamo <znak>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ M-<znak> pomeni, da moramo dr��ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+          ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
           ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
-          pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>.
+          pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
 
 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+Delno vnešen ukaz prekinete s C-g.
+V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
+znaka »>>« ob levem robu. Zgled:
 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
-[Sredina strani je iz didakti�nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon),
+[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
+>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika��i naslednji zaslon),
         da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
         hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
-        napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona.
+        napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
 
-Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta
-kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran.
+Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
+kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
 
 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
-datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+datoteki. Zdaj ��e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
-(pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa
-pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke
-META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni).
+(pritisnite tipko META in jo dr��ite ter pritisnite tipko v, ali pa
+pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
+META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
 
 >>  Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
 
 
-* POVZETEK
+* povzetek
 ----------
 
 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
@@ -43,110 +44,113 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
         C-v     Premik se za cel zaslon naprej
         M-v     Premik se za cel zaslon nazaj
         C-l     Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
-                 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek
-                 (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1)
+                 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
+                 (znak v C-l je črka L, ne števka 1)
 
->> Poi��ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
-   Vtipkajte C-l.
-   Ponovno poi��ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+   Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da
+   je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo
+   zaslona. Če še enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na
+   vrh zaslona.  Pritisnite C-l še enkrat, in vrstica se bo pomaknila
+   na dno zaslona.
 
 Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
 imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
 C-v in M-v pa deluje povsod.
 
 
-* PREMIKANJE KAZAL�KA
+* PREMIKANJE KAZALČKA
 ---------------------
 
 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
 
-Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
-C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti �tirje ukazi so enakovredni
+Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni
 kurzorskim tipkam:
 
-                          prej�nja vrstica, C-p
+                          prejšnja vrstica, C-p
                                   :
                                   :
-       nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f
+       nazaj, C-b .... trenutni polo��aj kazalčka .... naprej, C-f
                                   :
                                   :
                           naslednja vrstica, C-n
 
->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico
+>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
    na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
    sredino zaslona.
 
-V angle��ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
-(prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
-kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal�ka boste
-uporabljali ves �as.
+V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous«
+(prejšnji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F
+kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
+uporabljali ves čas.
 
->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice.
+>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
 
 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
-   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini
+   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
    vrstice.
 
-Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico
-(angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
-zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico
-(�eprav tega Emacs ne zahteva).
+Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
+(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi
+zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo
+vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.)
 
->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se
-   mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je
+>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
+   mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
    ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
 
-Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
 
->> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za
-   premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
-   vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico.
+>> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
+   premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+   vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
 
-Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
-toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle��ini se temu
-pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na
+Ko s kazalčkom dose��ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
+pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
 
->> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte,
+>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
    kaj se zgodi.
 
-�e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b
+Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
 pa za besedo nazaj.
 
 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
 
-�e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v
+Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
 
->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in
-   C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali
+>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
+   C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
    med besedami.
 
 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
-drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad
+drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
-nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
 ipd.).
 
 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
-premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
-za�etek oz. konec stavka.
+premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+začetek oz. konec stavka.
 
 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
    Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
 
-Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se
-premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje
+Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
+premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
 enega in drugega po svoje naravno.
 
-Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka.
-Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu.
+Polo��aju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka.
+Parafrazirano: kazalček ka��e na zaslonu, kje je točka v besedilu.
 
-Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki
+Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
 po besedo in stavek:
 
         C-f     Premik za znak naprej
@@ -156,335 +160,329 @@ po besedo in stavek:
         M-b     Premik za besedo nazaj
 
         C-n     Premik v naslednjo vrstico
-        C-p     Premik v prej�njo vrstico
+        C-p     Premik v prejšnjo vrstico
 
-        C-a     Premik na za�etek vrstice
+        C-a     Premik na začetek vrstice
         C-e     Premik na konec vrstice
 
-        M-a     Premik na za�etek stavka
+        M-a     Premik na začetek stavka
         M-e     Premik na konec stavka
 
 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
    To so najpogosteje uporabljani ukazi.
 
-�e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (META-manj�i od),
-ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (META-ve�ji od), ki ga
+Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
+ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga
 premakne na konec datoteke.
 
-Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
-ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
-in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift.
+ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
 
->> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika.
+>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
 
->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika.
+>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
 
-�e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po
-zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b,
-C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh
-terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s CONTROL hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
-ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
-enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka.
-
-Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta
-pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev
-ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo,
-kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a
+Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
+zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
+C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
+terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
+enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
+
+Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
+pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
+ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
+kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ��eljeni ukaz. Če ima vaša
 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
-namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno
-tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker
-deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni``
-argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a.
+namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko dr��ite pritisnjeno
+tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
+deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je »prefiksni«
+argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
 
-Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej.
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
 
->> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza
-   C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku.
+>> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
+   C-n ali C-p priti čim bli��e tej vrstici v enem samem skoku.
 
-Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo
+Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
 ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
-argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno.
+argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
 
-Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument,
-premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
+premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
 
 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
 
-To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi
+To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
 
-�e uporabljate grafi�ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
-verjetno ob robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev,
+Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate
+verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev,
 imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
-mi�ko kliknete na drsnik.
+miško kliknete na drsnik.
 
->> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite
-   srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
-   dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
 
->> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in
-   dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
-   premikate mi�ko?
-
-
-* �E SE EMACS OBESI
--------------------
+* ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI
+------------------------------
 
-�e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z
+Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
 predolgo, da bi se izvedli.
 
-Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni
-argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti.
+Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
+argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne ��elite izvesti.
 
->> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100,
-   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je
-   premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali
+>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
+   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
+   premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
    s C-g.
 
-Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
 
 
-* ONEMOGO�ENI UKAZI
+* ONEMOGOČENI UKAZI
 -------------------
 
-Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih
-za�etniki ne izvedli po nesre�i.
+Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih
+začetniki ne izvedli po nesreči.
 
-�e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
-obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga
-res �elite izvesti.
+Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
+res ��elite izvesti.
 
-�e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
-na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na
-vpra�anje odgovorite z ,n`.
+Če v resnici ��elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne ��elite izvesti, zato na
+vprašanje odgovorite z »n«.
 
->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo�en ukaz),
-   zatem na vpra�anje odgovorite n.
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
+   zatem na vprašanje odgovorite n.
 
 
 * OKNA
 ------
 
-Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
-razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
-le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali
-pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je:
+Emacs lahko prika��e več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje
+bomo razlo��ili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo
+povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre
+vgrajena pomoč ali pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
 
         C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
 
-To je CONTROL-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel
-zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre.
+To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
+zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
 
->> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
-   Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu,
-   ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
+>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+>> Vtipkajte C-h k C-f.
+   Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
+   ki pojasnjuje ukaz C-f?
 
 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
 
-Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
-ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
-delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-za�nejo s CONTROL-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki.
+Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
+sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
+ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
 
 
 * VRIVANJE IN BRISANJE
 ----------------------
 
-�e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
-kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko
-vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
-jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
-skok v novo vrstico.
-
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko
-<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
-za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
-vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna�ena z "Backspace",
-"Delete" ali "Del".
+Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A,
+7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na
+tipko <Return> (ali <Enter>) vrinete znak za skok v novo vrstico.
 
-�e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
-vas ne zmede, �e imate poleg tega �e tipko "Delete" - <Delback> je
-"Backspace".
+Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <DEL>. Ta
+tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to
+je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje
+nazadnje natipkanega znaka.
 
-Splo�no <Delback> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem
-kazal�ka.
+Najverjetneje imate na tipkovnici še tipko »Delete«. Naj vas to ne
+zmede - z <DEL> mislimo tipko »Backspace«.
 
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri�ite.
-   Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
-   tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija.
+>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko
+   <DEL> pobrišite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica
+   spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je
+   samo vaša osebna delovna kopija.
 
-Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ali v grafi�nih
-okoljih zavita pu��ica ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki se
-nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji
+vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili
+zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski
+vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici,
+označena z obrnjeno poševnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu.
 
->> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in
-   �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dose��ete desnega roba, in
+   še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
 
->> S tipko <Delback> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega
-   ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+>> S tipko <DEL> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
+   več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
    vrstici je izginil.
 
-Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem,
-ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo.  �e bo
-nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v
-ve� zaslonskih vrstic.
+Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ko pobrišemo znak za novo vrstico, zdru��imo vrstici v eno samo.  Če bo
+nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
+več zaslonskih vrstic.
 
->> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delback>. To
-   zdru�i vrstico s prej�njo.
+>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <DEL>. To
+   zdru��i vrstico s prejšnjo.
 
 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
    vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
 
-Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se
-izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev
-obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo.
+Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
+izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
+običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
 
 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
 
-Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate
-in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
+in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
 ukazov za brisanje:
 
-        <Delback>    pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od
-                     oznake za kazal�ek)
-        C-d          pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako
-                     za kazal�ek)
+        <DEL>        pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
+                     oznake za kazalček)
+        C-d          pobriše znak tik za kazalčkom (»pod« oznako
+                     za kazalček)
 
-        M-<Delback>  pobri�e besedo tik pred kazal�kom
-        M-d          pobri�e besedo tik za kazal�kom
+        M-<DEL>      pobriše besedo tik pred kazalčkom
+        M-d          pobriše besedo tik za kazalčkom
 
-        C-k          zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice
-        M-k          zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka
+        C-k          zavr��e besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
+        M-k          zavr��e besedilo od polo��aja kazalčka do konca stavka
 
-�rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
-M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela
-C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+Črka »d« je iz angleške besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz
+besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da <DEL> in C-d na eni, ter
+M-<DEL> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
+C-f in M-f (<DEL> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
 moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
 vrstice, drugi na stavke.
 
-Obstaja tudi splo�en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
-podro�ja. Kazal�ek postavimo na en konec podro�ja, ki ga �elimo
-izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
-preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal�ek na
-drug konec podro�ja, ki ga �elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
-ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-<SPC> (<SPC> je preslednica).
+Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec
+področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo
+označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili
+C-<SPC>. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med
+obema mejama.
 
->> Premaknite kazal�ek na �rko O, s katero se za�enja prej�nji
+>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji
    odstavek.
->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika�e sporo�ilo "Mark set" (slov. Oznaka
-   postavljena) na dnu ekrana.
->> Premaknite kazal�ek na �rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika��e sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka
+   postavljena«) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega
    odstavka.
->> Vtipkajte C-w. S tem zavr�emo vse besedilo za�en�i z O in vse do
-   �rke V.
-
-Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
-pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
-prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki
-lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo
-pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo
-prazne vrstice in presledke, pa ne.
-
->> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
-   pobri�ete vsebino vrstice.
->> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico.
-
-Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e
-vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za
-eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo
-druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
-ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
-drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k.
-
-Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
+   črke V.
+
+Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«,
+pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko
+prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y,
+drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na
+splošno ukazi, ki lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko
+besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo
+posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne.
+
+>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+   pobrišete vsebino vrstice.
+>> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
+
+Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
+vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
+eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
+drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
+
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« -
 potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
 je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
-na kak�en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
-datoteki. Isto besedilo lahko ve�krat potegnete nazaj, tako da je v
-delovnem podro�ju pove�terjeno.
+na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki.
+Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem
+področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto
+»kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku
+za Emacs).
 
-Ukaz za vra�anje pobitega besedila je C-y.
+Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.
 
 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
 
-�e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
 shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
 
 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
 
 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
 
->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol
-   in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
+   in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
    besedila?
 
-Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
-ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
-pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do
+Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
-besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no
-pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi
-ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
-ostalo, kamor ste ga odlo�ili.
+besedilom. Vsak naslednji M-y prika��e še eno prej. Ko ste končno
+prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
+ga obdr��ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ostalo, kamor ste ga odlo��ili.
 
-�e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej
+Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
 spet na zadnje pobrisano besedilo.
 
->> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e
+>> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
    eno vrstico.
    Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
    Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
-   Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
-   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje
-   pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu
-   M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev.
+   Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika��e ponovno nazadnje
+   pobrisana vrstica, in še naprej. Če ��elite, lahko tudi ukazu
+   M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
 
 
 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
 ----------------------
 
-�e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
-besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
-C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e
-predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno
+Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/.
+
+Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če
+ukaz C-/ ponovimo, prekličemo še spremembo, ki jo je izvedel
+predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže še eno
 spremembo globlje v zgodovino.
 
-Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema
-izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
-(npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
-znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
-bi jih morali vtipkati.
+Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
+izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr.
+premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov
+shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih
+morali vtipkati.
 
->> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u.
+>> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/.
 
-C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza.  Deluje enako kot
-s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat
-zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
-povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na
-nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo
-pritisnjeno tipko CONTROL.
+C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem
+enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk
+C-/ pošlje Emacsu ukaz C-_. Še tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje
+povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja.
 
-�e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e
-bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako,
+kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
 
-Ukaz za brisanje besedila lahko prekli�ete in besedilo povrnete,
-enako, kot �e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
-besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
-C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
+enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic
+ukaza pa velja za eno in drugo.
 
 
 * DATOTEKE
@@ -493,638 +491,657 @@ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poi��emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati
-(pravimo tudi, da ,,obi��emo`` datoteko).
+na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
+(pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko).
 
 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
-(angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi
-nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne
-�elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
-lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko
-�e shranili na disk.
-
-V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in
-kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
-zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
-,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa.  Ko boste poiskali
-kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
+(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
+nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
+želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
+že shranili na disk.
+
+V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z
+vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:---  TUTORIAL« ali nekaj
+podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo
+obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaša delovna kopija učbenika
+Emacsa. Ko boste poiskali kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu
+izpisano ime te datoteke.
 
 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
-datoteko i��emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
-tem primeru je argument ime datoteke).  Ko vtipkate ukaz
+datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je
+argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
 
-        C-x C-f   (poi��i datoteko)
+        C-x C-f   (poišči datoteko)
 
-vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
-vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni
+vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
-pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e
+pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
 
 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
-pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g.
+pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
 
->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je
+>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
    zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
    uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
 
-Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
-po�ene ukaz C-x C-f in poi��e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
-izgine, ko je ukaz izveden.
+Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. Pogovorni
+vmesnik izgine, ko je ukaz izveden.
 
-Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
-dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite,
-da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
+Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete,
+urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko ��elite, da ostanejo
+spremembe trajne, izvedete ukaz:
 
         C-x C-s   (shrani datoteko)
 
-Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na
-disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
+disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
-razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
+razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«.
 
-Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje
-pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne
-izgubite veliko.
+Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
+pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
+izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju
+nižje).
 
->> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega
-   u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
-   ...TUTORIAL``.
+>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL <Return>.
+   S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici
+   na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«.
 
-Poi��ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali
-popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z
-Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi��ite datoteko z izbranim imenom,
-ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo
-Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na
-�e obstoje�i datoteki.
+Poiščete lahko lahko ��e obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
+popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
+Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
+ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
+Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
+��e obstoječi datoteki.
 
 
-* DELOVNA PODRO�JA
+* DELOVNA PODROČJA
 ------------------
 
-Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
-ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi��ete`` z
+Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat »poiščete« z
 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
 
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
-   bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
-   shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se
-   vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
-
-Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
-podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi��emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
-novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo
+Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem
+področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
 z ukazom:
 
-        C-x C-b   Seznam delovnih podro�ij.
+        C-x C-b   Seznam delovnih področij.
 
 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
 
-Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e
+Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
-ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega
-podro�ja.
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
+področja.
 
->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij.
+>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
 
-Tudi �e imate ve� delovnih podro�ij, pa je vedno le eno od njih
-trenutno dejavno. To je tisto delovno podro�je, ki ga popravljate. �e
-�elite popravljati drugo delovno podro�je, morate ,,preklopiti``
-nanj. �e bi radi preklopili na delovno podro�je, ki pripada kak�ni
-datoteki, �e poznate en na�in, kako to storiti: ponovno ,,obi��ete``
-(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa �e la�ji na�in: z
-ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro�ja.
+Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
+��elite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti«
+nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
+datoteki, ��e poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete«
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še la��ji način: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.
 
->> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s �imer se vrnete v delovno podro�je
-   ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
-   odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s �imer se vrnete
-   nazaj v ta u�benik.
+>> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla
+   <Return>. Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL
+   <Return>.
 
-Ve�inoma se ime delovnega podro�ja kar ujema z imenom datoteke (brez
-poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro�ij, ki ga
-prika�e ukaz C-x C-b, prika�e imena vseh delovnih podro�ij.
+Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
+prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in
+pripadajoča imena datotek.
 
 Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
-kak�nega delovnega podro�ja. Nekatera delovna podro�ja ne pripadajo
-nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e eno
-takih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
-C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro�ij. Tudi delovno podro�je
-,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo�ila, ki
-jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro�ju na dnu zaslona.
-
->> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro�je
-   s sporo�ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
-   vrnite v u�benik.
-
-�e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih.
+To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x
+C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju
+TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejšnjem
+razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko.
+
+Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak
+vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na
+dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
+   s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+   vrnite v učbenik.
+
+Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
-delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
-spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
-podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
-udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi
-bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
+bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
 C-s. Namesto tega imamo:
 
-        C-x s     Shrani nekatera delovna podro�ja
+        C-x s     Shrani nekatera delovna področja
 
-Ukaz C-x poi��e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
-odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
-podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti.
+Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+področje C-x s vpraša, če ga ��elite shraniti.
 
 
-* RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV
+* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
 ------------------------
 
-�e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na
+Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu��ili, da jih obesimo na
 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
-eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je:
+eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
 
-        C-x     Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend).
+        C-x     Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
                 Sledi mu en sam znak.
-        M-x     Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+        M-x     Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
                 ukaza.
 
-Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
-pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega
-nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi��emo datoteko, in C-x C-s, s
-katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
-povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
-C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+pogosto kot tiste, ki ste se jih ��e naučili. Dva ukaza iz razširjenega
+nabora ��e poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
+katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+povemo, da ��elimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
 datoteke).
 
-Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi
-nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
+Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za
+preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miško
+ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal,
+ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti
+Emacs, da preklopite na drug program.
 
-Na sistemih, ki to dopu��ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
-lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko
-vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``.
+Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
+nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo,
+ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če
+uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali
+splošneje z ukazom »%emacs«.
 
-Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
-po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
-primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
-je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+Drugod ukaz C-z po��ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+po��enete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini
+je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
 
-Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
-tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za
-delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
-napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
-�e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
-Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
+Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
+delo s pošto ali kak drug program.
 
 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
 
-        C-x C-f         Poi��i datoteko.
+        C-x C-f         Poišči datoteko.
         C-x C-s         Shrani datoteko.
-        C-x C-b         Prika�i seznam delovnih podro�ij.
-        C-x C-c         Kon�aj Emacs.
+        C-x C-b         Prika��i seznam delovnih področij.
+        C-x C-c         Končaj Emacs.
         C-x 1           Zapri vsa okna razen enega.
         C-x u           Preklic zadnjega ukaza.
 
-Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj
-poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela.  Eden
+Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
+poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela.  Eden
 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
-niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem
-vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
-�elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
+vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+��elite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte
+samo »repl s<TAB>« in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
 tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
 tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
 
-Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite
+Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ��elite
 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
-vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return.
+vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
 
->> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
    vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
 
    Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
    z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
-   ,,spremenila``.
+   »spremenila«.
 
 
-* AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE
+* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
 --------------------------
 
-Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene,
-�e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
-Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih
-urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
-znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala
-,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje
-,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena
-datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e.
+Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
+če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
+urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
+»hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
+»#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
+datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
 
-�e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no
-shranjeno besedilo tako, da normalno poi��ete datoteko (pravo ime
-datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
-recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov.
+Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
+shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
+datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+recover-file <Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
 
 
-* ODZIVNO PODRO�JE
+* ODZIVNO PODROČJE
 ------------------
 
-Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
-na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano.
+Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
 
 
 * STATUSNA VRSTICA
 ------------------
 
-Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno
+Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta ka��e verjetno
 nekaj podobnega kot:
 
---:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
+--:**- TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
 
 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
 urejate.
 
-Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
-poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN
-odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo
-namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je
-zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete,
-tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+Zdaj ��e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
+odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
+namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je
+zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
+tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«.
 
-�rka L in �tevilke za njo ka�ejo polo�aj �e druga�e, kot zaporedno
-�tevilko vrstice, v kateri je kazal�ek.
+Črka L in številke za njo ka��ejo polo��aj še drugače, kot zaporedno
+številko vrstice, v kateri je kazalček.
 
-Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali.
+Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ��e spreminjali.
 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
-so samo �rtice.
+so samo črtice.
 
-Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela
-Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste
-sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major
-mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih
+Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
+Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
+sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
+mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
-besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in,
-njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e
+besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
+njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
 Fundamental.
 
-Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
-mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni
-na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
-na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in
+mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
+način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
 Fundamental.
 
-�e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na
-primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text).
->> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
+Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
+primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
+>> Vtipkajte M-x text-mode <Return>.
 
-Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne
-spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu��aje za
-dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
+spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
+dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
 obravnaval kot meje med besedami.
 
-Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina
-ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in.
+Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
+ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način.
 
-Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m.
+Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
 
->> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu
-   vrha zaslona.
->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje
+>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona.
+>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
    od osnovnega (Fundamental).
 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
 
-Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi
-podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome��ajo glavnih
-na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko
-aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno
-od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina,
-en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov.
+Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
+podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
+načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
+aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
+od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
+en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
 
-Podna�in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
-Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na
+Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
+Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
-vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
-(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode <Return>. Ko je
+vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode
+<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med
+vklopljenim in izklopljenim stanjem.
 
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za�nite tipkati
-   "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode <Return>. Potem začnite tipkati
+   »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
    vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
    Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
 
-�irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
-spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni
+Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
 argument.
 
 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
-   nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20
+   nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
    znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
 
-Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa,
-kadar popravljate �e napisan odstavek.
-Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka�ete M-q (META-q).
+Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
+kadar popravljate ��e napisan odstavek.
+Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
+znotraj odstavka in uka��ete M-q (META-q).
 
->> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q.
+>> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
 
 
 * ISKANJE
 ---------
 
-Emacs lahko v besedilu poi��e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
-naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
-premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je
-na�el iskani niz.
+Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih
+znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov
+za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer
+je našel iskani niz.
 
-Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga
-navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
-odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija
+hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
 
 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
-iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip!
+iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
 
-Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
+Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik
 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
-in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i��ete. <Return> zaklju�i iskanje.
-
->> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo
-   ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj
-   se je zgodilo s kazal�kom.
->> �e enkrat pritisnite C-s, da poi��ete naslednji ,,kazal�ek``.
->> �estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal�ek.
->> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>.
-
-Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a
-poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi��ete
-naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat
-pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da
+in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
+
+>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
+   »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
+   se je zgodilo s kazalčkom.
+>> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«.
+>> Šestkrat pritisnite <DEL> in opazujte, kako se premika kazalček.
+>> Končajte iskanje s tipko <Return>.
+
+Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
+poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
+naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo še enkrat
+pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
 
-OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
-zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
-ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
-ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
-C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
-Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo.
-
-�e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
-da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne
-nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer,
-predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na
-mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delback>, boste
-s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek
-postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e
-,a`.
-
-�e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <DEL>, boste opazili,
+da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
+nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
+predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na
+mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete <DEL>, boste
+s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček
+postavil na mesto, kjer je prvič našel »k«, preden ste natipkali še
+»a«.
+
+Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
 se iskanje prekine.
 
-C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in
-i��e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke,
+C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
+išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
 namesto C-s vtipkamo C-r.  Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
 
 
-* VE� OKEN NA ZASLONU
+* VEČ OKEN NA ZASLONU
 ---------------------
 
-Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken
-na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu.
+Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
+na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da
+Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v
+naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo
+»okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar
+uporabljenih izrazov.)
 
->> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
-   znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
+>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l.
 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
-   V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem
+   V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
    oknu.
 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
-   (�e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v
+   (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
+>> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v
    spodnje okno.
->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
-   Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila.
->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na
-   mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno.
+>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini
+   datoteke. Zgornje okno še vedno ka��e ta navodila.
+>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
+   mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
 
-Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
-v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi
-v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
-nau�ili, veljajo za aktivno okno.
+Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto,
+v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki
+utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je
+ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj
+kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik.
 
 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
-drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu,
-v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
-premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
+drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno,
+se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v.
 
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko META (na
-PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
+PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr��ite pritisnjeni
 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
-tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko
-pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
+tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
+pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«).
 
-Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META
-in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
-ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
-kot sta CONTROL in META.
+Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
+in namesto nje uporabljate <ESC>. V tem primeru morate najprej
+pritisniti <ESC>, potem pa Control-v. Obratna kombinacija,
+CONTROL-<ESC> ne deluje. To je zato, ker je <ESC> znak sam po sebi, ne
+pa modifikator, kot sta CONTROL in META.
 
 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
 
-(�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
-zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in
-sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
+(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot »Obdr��i samo eno okno, in
+sicer tisto, v katerem sem zdaj.«)
 
-Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem
-oknu izvedete C-x C-f in poi��ete novo datoteko, se vsebina drugega
+Seveda ni nujno, da obe okni ka��eta isto delovno področje. Če v enem
+oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
 datoteko.
 
-Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki:
+Pa še ena pot, kako v dveh oknih prika��ete dve različni datoteki:
 
->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih
-   datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana
-   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo
+>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
+   datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
+   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
    okno.
 
 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
    zaprete spodnje okno.
 
 
+* VEČ HKRATNIH OKVIROV
+----------------------
+
+Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z
+menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je
+Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če
+delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na
+zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir.
+
+>> Vtipkajte M-x make-frame <Return>
+   Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir.
+
+Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem.
+Prvi okvir ni v ničemer poseben.
+
+>> Vtipkajte M-x delete-frame <Return>
+   Ukaz izbriše izbrani okvir.
+
+Okvir lahko izbrišete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični
+sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna.
+Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs.
+
+
 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
 ----------------------------
 
-V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo
-urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
-oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli
+Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo
+urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
 
-Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To
-zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
-za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
+zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi
+za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
 
 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
    ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
 
 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
-prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
 
 
-* DODATNA POMO�
+* DODATNA POMOČ
 ---------------
 
-V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete
-Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to
-zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih
-koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene
+V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
+Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
+zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
+koristnih mo��nostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima ��e vgrajene
 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
-(h kot ,,help``, pomo�).
+(h kot »help«, pomoč).
 
-Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo�
-�elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
-povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste
-si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g.
+Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
+��elite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
+si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
 
-(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
-dobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem
-pa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega
-poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+(Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite
+namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
 
-Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+Najosnovnejši tip pomoči prika��e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
 kratek opis ukaza.
 
 >> Vtipkajte C-h c C-p.
-   Izpi�e se nekaj takega kot
+   Izpiše se nekaj takega kot
 
         C-p runs the command previous-line
 
-Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
-uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so
-navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
-po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z
-ukazom �e kdaj sre�ali.
+Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena
+funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo
+verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že
+kdaj srečali.
 
 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
-ali, �e nimate tipke META, <Esc>v.
+ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
 
-Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
 
 >> Vtipkajte C-h k C-p.
 
-To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem
+To odpre novo okno in v njem prika��e dokumentacijo o funkciji, obenem
 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
-z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
-urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste
-kon�ali.
+z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko
+urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
+končali.
 
-Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�:
+Sledi še nekaj uporabnih mo��nosti, ki jih ponuja pomoč:
 
-   C-h f        Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime
+   C-h f        Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
                 funkcije.
 
->> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
-   To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+>> Poskusite C-h f previous-line <Return>.
+   To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
 
-Podoben ukaz C-h v izpi�e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
-lahko nastavite obna�anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
-spremenljivke.
+Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, vključno s
+tistimi, s katerimi lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku
+morate vpisati ime spremenljivke.
 
-   C-h a         Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal
-                 vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te
-                 ukaze lahko prikli�ete z META-x. Pri nekaterih ukazih
+   C-h a         Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
+                 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
+                 ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih
                  bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
-                 zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek.
+                 zaporedje, s katerim dose��ete isti učinek.
 
->> Vtipkajte C-h a file<Return>.
+>> Vtipkajte C-h a file <Return>.
 
 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
-,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e
+»file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
 write-file.
 
->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite
+>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
    nekajkrat.
 
->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo.
+>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
 
-   C-h i         Priro�niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
-                 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
-                 podro�je, imenovano "info". V njem lahko prebirate
-                 priro�nike za programe, ki so name��eni v sistemu. Z
-                 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro�nik za
-                 urejevalnik Emacs. �e sistema Info �e niste
+   C-h i         Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+                 »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+                 področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate
+                 priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
+                 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
+                 urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste
                  uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
-                 v�deni izlet po na�inu Info in mo�nostih, ki jih
-                 ponuja. Ko boste zaklju�ili z branjem tega prvega
-                 berila, bo priro�nik za Emacs v sistemu Info va�
+                 vódeni izlet po načinu Info in mo��nostih, ki jih
+                 ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
+                 berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš
                  glavni vir dokumentacije.
 
 
-* DRUGE MO�NOSTI
+* DRUGE MOŽNOSTI
 ----------------
 
-�e ve� se lahko nau�ite o Emacsu z branjem priro�nika, bodisi
-natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
-ali vtipkajte F10 h r). Dve mo�nosti, ki vam bosta morda posebej v�e�,
-sta samodejno zaklju�evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
-tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
+natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali
+vtipkajte C-h r). Dve mo��nosti, ki vam bosta morda posebej všeč, sta
+samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja,
+in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
 
-Samodejno zaklju�evanje vrstic je na�in, s katerim prihranimo nekaj
-tipkanja. �e �elite denimo preklopiti v delovno podro�je *Messages*,
+Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Če ��elite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,
 je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
-preostanek imena delovnega podro�ja. Samodejno zaklju�evanje je
-opisano v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje
+tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je
+opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«.
 
-Dired omogo�a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo�nosti tudi
+Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po mo��nosti tudi
 podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
 preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
-opisav v sistemu Info  v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«.
 
-Priro�nik opisuje tudi mnoge druge mo�nosti Emacsa.
+Priročnik opisuje tudi mnoge druge mo��nosti Emacsa.
 
 
-* ZAKLJU�EK
+* ZAKLJUČEK
 -----------
 
-Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo
-za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
+Emacs zapustite z ukazom C-x C-c.
 
-Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
-Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
-prito�ite se!
+Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+prito��ite se!
 
 
-* RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE
+* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
 ------------------------------
 
-Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
-besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
-Emacs. V sloven��ino ga je prevedel Primo� Peterlin.
+Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primo�� Peterlin.
 
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
-razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+
+Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+  Ta datoteka je del paketa GNU Emacs.
 
-   Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa
-   v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
-   avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
-   nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
+  GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate
+  po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«,
+  izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja,
+  bodisi katerekoli kasnejše izdaje, ki je na voljo.
 
-   Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati
-   spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno
-   ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
+  GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI
+  NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO
+  ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU
+  General Public License«.
 
-Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni,
-a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
-kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
-obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate,
-pi�ete in delite prosto programje!
+  Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom
+  GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na <http://www.gnu.org/licenses/>.
+
+Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa
+GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem
+(»lastništvo«) v programju tako, da uporabljate, pišete in delite
+prosto programje!
 
 ;;; Local Variables:
-;;; coding: iso-latin-2
+;;; coding: utf-8
 ;;; sentence-end-double-space: nil
 ;;; End:
-
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sv b/etc/tutorials/TUTORIAL.sv
index 1960d35fff5..ff5ef3cddcd 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sv
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sv
@@ -1119,7 +1119,7 @@ Lidell �versatte den till Svenska.
 This version of the tutorial, like GNU Emacs, is copyrighted, and
 comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.th b/etc/tutorials/TUTORIAL.th
index fae084cd5e8..56ea8404ec5 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.th
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.th
@@ -964,7 +964,7 @@ starting with the one written by Stuart Cracraft for the original Emacs.
 This version of the tutorial, like GNU Emacs, is copyrighted, and
 comes with permission to distribute copies on certain conditions:
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.translators b/etc/tutorials/TUTORIAL.translators
index a69d23c471d..3408ef79fd3 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.translators
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.translators
@@ -12,8 +12,7 @@ Maintainer: Sun Yijiang <sunyijiang@gmail.com>
 * TUTORIAL.cs:
 Author:     Milan Zamazal <pdm@zamazal.org>
             Pavel Janík <Pavel@Janik.cz>
-Maintainer: Milan Zamazal <pdm@zamazal.org>
-            Pavel Janík <Pavel@Janik.cz>
+Maintainer: Maintainer needed.
 
 * TUTORIAL.de:
 Author:     Werner Lemberg <wl@gnu.org>
@@ -73,11 +72,11 @@ Maintainer: Alex Ott <ottalex@narod.ru>
 * TUTORIAL.sk:
 Author:     Miroslav Vaško <vasko@debian.cz>
             Pavel Janík <Pavel@Janik.cz>
-Maintainer: Pavel Janík <Pavel@Janik.cz>
+Maintainer: Maintainer needed.
 
 * TUTORIAL.sl:
-Author:     Primož Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
-Maintainer: Primož Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
+Author:     Primož Peterlin <primozz.peterlin@gmail.com>
+Maintainer: Primož Peterlin <primozz.peterlin@gmail.com>
 
 * TUTORIAL.sv:
 Author:     Mats Lidell <matsl@contactor.se>
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.zh b/etc/tutorials/TUTORIAL.zh
index da628a3af68..d67cfcf4e82 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.zh
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.zh
@@ -1049,7 +1049,7 @@ issue here>�v�C
 �o�Ӫ������ֳt���n�M GNU Emacs �@�˳��O���v�ƪ��A�åB���\�b�Y�DZ���U
 ���G������G
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2011  Free Software Foundation, Inc.
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
    Permission is granted to anyone to make or distribute verbatim copies
    of this document as received, in any medium, provided that the