Update Slovenian tutorial.

2 files changed, 672 insertions, 655 deletions

diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
index ef1fecbc86a..804fe366d50 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
@@ -1,41 +1,42 @@
-Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz�irjanja so navedeni na koncu.
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.
 
-Ukazi v Emacsu v splo�nem vklju�ujejo tipki CONTROL (v�asih ozna�eni
-CTRL ali CTL) in META (v�asih ozna�ena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
-vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj�avi:
+Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
+CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
 
- C-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
-          vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr�imo pritisnjeno
+ C-<znak> pomeni, da moramo dr��ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+          vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: dr��imo pritisnjeno
           tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
- M-<znak> pomeni, da moramo dr�ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
-          ALT, ko vtipkamo <znak>. �e na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+ M-<znak> pomeni, da moramo dr��ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+          ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
           ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
-          pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo ozna�evali z <ESC>.
+          pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
 
 Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
-V u�beniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Ozna�ujeta jih
-znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+Delno vnešen ukaz prekinete s C-g.
+V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
+znaka »>>« ob levem robu. Zgled:
 <<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
-[Sredina strani je iz didakti�nih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika�i naslednji zaslon),
+[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
+>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika��i naslednji zaslon),
         da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
         hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
-        napraviti sami vsaki�, ko pridete do konca zaslona.
+        napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
 
-Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej�njega zaslona ponovili? Ta
-kontinuiteta olaj�a branje pri skakanju s strani na stran.
+Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
+kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
 
 Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
-datoteki. Zdaj �e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+datoteki. Zdaj ��e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
 ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
-(pritisnite tipko META in jo dr�ite ter pritisnite tipko v, ali pa
-pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, �e tipke
-META, EDIT ali ALT na va�i tipkovnici ni).
+(pritisnite tipko META in jo dr��ite ter pritisnite tipko v, ali pa
+pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
+META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
 
 >>  Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
 
 
-* POVZETEK
+* povzetek
 ----------
 
 Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
@@ -43,110 +44,113 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
         C-v     Premik se za cel zaslon naprej
         M-v     Premik se za cel zaslon nazaj
         C-l     Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
-                 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazal�ek
-                 (znak v C-l je �rka L, ne �tevka 1)
+                 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
+                 (znak v C-l je črka L, ne števka 1)
 
->> Poi��ite kazal�ek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
-   Vtipkajte C-l.
-   Ponovno poi��ite kazal�ek. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+   Zatem vtipkajte C-l. Ponovno poiščite kazalček. Opazili boste, da
+   je besedilo okoli njega ostalo isto, vendar se je pomaknilo na sredo
+   zaslona. Če še enkrat pritisnite C-l, se bo ta vrstica pomaknila na
+   vrh zaslona.  Pritisnite C-l še enkrat, in vrstica se bo pomaknila
+   na dno zaslona.
 
 Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
 imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
 C-v in M-v pa deluje povsod.
 
 
-* PREMIKANJE KAZAL�KA
+* PREMIKANJE KAZALČKA
 ---------------------
 
 Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
 pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
 
-Na�inov je ve�. Najosnovnej�i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
-C-n. Ti po vrsti premaknejo kazal�ek v prej�njo vrstico, znak nazaj,
-znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti �tirje ukazi so enakovredni
+Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni
 kurzorskim tipkam:
 
-                          prej�nja vrstica, C-p
+                          prejšnja vrstica, C-p
                                   :
                                   :
-       nazaj, C-b .... trenutni polo�aj kazal�ka .... naprej, C-f
+       nazaj, C-b .... trenutni polo��aj kazalčka .... naprej, C-f
                                   :
                                   :
                           naslednja vrstica, C-n
 
->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazal�ek v sredinsko vrstico
+>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
    na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
    sredino zaslona.
 
-V angle��ini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
-(prej�nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
-kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazal�ka boste
-uporabljali ves �as.
+V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot »previous«
+(prejšnji), N kot »next« (naslednji), B kot »backward« (nazaj) in F
+kot »forward« (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
+uporabljali ves čas.
 
->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazal�ek do te vrstice.
+>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
 
 >> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
-   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazal�kom na sredini
+   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
    vrstice.
 
-Vsaka vrstice v besedilu je zaklju�ena z znakom za novo vrstico
-(angl. Newline). Ta lo�uje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
-zadnja vrstica v datoteki mora biti zalju�ena z znakom za novo vrstico
-(�eprav tega Emacs ne zahteva).
+Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
+(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. (Tudi
+zadnja vrstica v datoteki je po navadi zaključena z znakom za novo
+vrstico, čeprav Emacs tega ne zahteva.)
 
->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazal�ek na za�etku vrstice. Kazal�ek se
-   mora premakniti na konec prej�nje vrstice. To je zato, ker se je
+>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
+   mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
    ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
 
-Ukaz C-f premika kazal�ek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
 
->> Poskusite �e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite ob�utek za
-   premikanje kazal�ka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
-   vrstice. �e enkrat pritisnite C-f, da sko�ite v naslednjo vrstico.
+>> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
+   premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+   vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
 
-Ko s kazal�kom dose�ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
-toliko premakne, da kazal�ek ostane na zaslonu. V angle��ini se temu
-pravi ,,scrolling``. To omogo�a, da lahko premaknemo kazal�ek na
+Ko s kazalčkom dose��ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
+pravi »scrolling«. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
 katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
 
->> Poskusite kazal�ek pripeljati s C-n �isto do dna zaslona in si oglejte,
+>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
    kaj se zgodi.
 
-�e se vam zdi premikanje po en znak prepo�asno, se lahko premikate za
-celo besedo. M-f (META-f) premakne kazal�ek za eno besedo naprej, M-b
+Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
 pa za besedo nazaj.
 
 >> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
 
-�e je kazal�ek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. �e je v
+Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
 belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
 deluje podobno, a v nasprotni smeri.
 
->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa �e nekaj C-f in
-   C-b. Opazujte u�inke M-f in M-b, ko je kazal�ek sredi besede ali
+>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
+   C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
    med besedami.
 
 Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
-drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana�ajo na operacije nad
+drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
 enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
-nana�ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
 ipd.).
 
 Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
-premakneta kazal�ek na za�etek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
-za�etek oz. konec stavka.
+premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+začetek oz. konec stavka.
 
 >> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
    Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
 
-Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo ni�, ponovljeni M-a pa se
-premikajo naprej? �eprav se ne obna�ata enako, pa je vendar obna�anje
+Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
+premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
 enega in drugega po svoje naravno.
 
-Polo�aju kazal�ka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, to�ka.
-Parafrazirano: kazal�ek ka�e na zaslonu, kje je to�ka v besedilu.
+Polo��aju kazalčka na zaslonu pravimo tudi »point«, točka.
+Parafrazirano: kazalček ka��e na zaslonu, kje je točka v besedilu.
 
-Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazal�ka, vklju�no s premiki
+Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
 po besedo in stavek:
 
         C-f     Premik za znak naprej
@@ -156,335 +160,329 @@ po besedo in stavek:
         M-b     Premik za besedo nazaj
 
         C-n     Premik v naslednjo vrstico
-        C-p     Premik v prej�njo vrstico
+        C-p     Premik v prejšnjo vrstico
 
-        C-a     Premik na za�etek vrstice
+        C-a     Premik na začetek vrstice
         C-e     Premik na konec vrstice
 
-        M-a     Premik na za�etek stavka
+        M-a     Premik na začetek stavka
         M-e     Premik na konec stavka
 
 >> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
    To so najpogosteje uporabljani ukazi.
 
-�e dva pomembna ukaza za premikanje kazal�ka sta M-< (META-manj�i od),
-ki ga premakne na za�etek datoteke, in M-> (META-ve�ji od), ki ga
+Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
+ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga
 premakne na konec datoteke.
 
-Na ameri�kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
 pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
 prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
-ukaz, Meta-vejica. Na na�ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
-in za ukaz M-> morate pritisniti �e tipko Shift.
+ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
 
->> Poskusite zdaj M-<, skok na za�etek tega u�benika.
+>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
 
->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega u�benika.
+>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
    Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
 
-�e ima va�a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazal�ek po
-zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporo�amo, da se privadite ukazov C-b,
-C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvi�, delujejo na �isto vseh
-terminalih. Drugi�, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
-tipkanje ukazov s CONTROL hitrej�e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
-ni treba ves �as premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
-nazaj. In tretji�, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
-enostavneje nau�ili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazal�ka.
-
-Ve�ini ukazov v Emacsu lahko podamo �tevil�ni argument; najve�krat ta
-pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Ve�kratno ponovitev
-ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem �tevilo,
-kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje �eljeni ukaz. �e ima va�a
+Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
+zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
+C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
+terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
+enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
+
+Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
+pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
+ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
+kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ��eljeni ukaz. Če ima vaša
 tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
-namesto tega vtipkate �tevilo ponovitev, medtem ko dr�ite pritisnjeno
-tipko META. Druga metoda je sicer kraj�a, priporo�amo pa prvo, ker
-deluje na vseh terminalih. Tak�en �tevil�ni argument je ,,prefiksni``
-argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana�a.
+namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko dr��ite pritisnjeno
+tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
+deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je »prefiksni«
+argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
 
-Zgled: C-u 8 C-f premakne kazal�ek za osem znakov naprej.
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
 
->> Poskusite s primernim argumentom za �tevilo ponovitev ukaza
-   C-n ali C-p priti �im bli�e tej vrstici v enem samem skoku.
+>> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
+   C-n ali C-p priti čim bli��e tej vrstici v enem samem skoku.
 
-Ve�ina ukazov, ne pa vsi, uporablja �tevil�ni argument kot �tevilo
+Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
 ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
 ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
-argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obi�ajno.
+argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
 
-Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a druga�ni. �e jima podamo argument,
-premakneta zaslon za navedeno �tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
+premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
 8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
 
 >> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
 
-To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. �e bi ga radi
+To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
 premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
 
-�e uporabljate grafi�ni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
-verjetno ob robu Emacsovega okna navpi�no pravokotno ploskev,
+Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X ali MS Windows, imate
+verjetno ob robu Emacsovega okna pokončno pravokotno ploskev,
 imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
-mi�ko kliknete na drsnik.
+miško kliknete na drsnik.
 
->> Postavite kazalec na vrh ozna�enega obmo�ja na drsniku in pritisnite
-   srednji gumb na mi�ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
-   dolo�eno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
 
->> Medtem ko dr�ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi�ko gor in
-   dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
-   premikate mi�ko?
-
-
-* �E SE EMACS OBESI
--------------------
+* ČE SE EMACS PRENEHA ODZIVATI
+------------------------------
 
-�e se Emacs preneha odzivati na va�e ukaze, ga lahko varno prekinete z
+Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
 ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
 predolgo, da bi se izvedli.
 
-Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekli�ete �tevil�ni
-argument, ali pa za�etek ukaza, ki ga ne �elite izvesti.
+Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
+argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne ��elite izvesti.
 
->> Vtipkajte C-u 100, s �imer ste izbrali �tevil�ni argument 100,
-   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazal�ek se je
-   premaknil le za en znak, ker ste �tevil�ni argument vmes preklicali
+>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
+   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
+   premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
    s C-g.
 
-Tudi �e ste po nesre�i vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
 
 
-* ONEMOGO�ENI UKAZI
+* ONEMOGOČENI UKAZI
 -------------------
 
-Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogo�enih``, da bi jih
-za�etniki ne izvedli po nesre�i.
+Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma »onemogočenih«, da bi jih
+začetniki ne izvedli po nesreči.
 
-�e vtipkate tak onemogo�en ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
-obvestilom, kateri ukaz ste sku�ali izvesti, in vas vpra�alo, �e ga
-res �elite izvesti.
+Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
+res ��elite izvesti.
 
-�e v resnici �elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
-na vpra�anje. Normalno verjetno ukaza ne �elite izvesti, zato na
-vpra�anje odgovorite z ,n`.
+Če v resnici ��elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne ��elite izvesti, zato na
+vprašanje odgovorite z »n«.
 
->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogo�en ukaz),
-   zatem na vpra�anje odgovorite n.
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
+   zatem na vprašanje odgovorite n.
 
 
 * OKNA
 ------
 
-Emacs lahko prika�e ve� oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
-razlo�ili, kako uporabljamo ve� oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
-le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomo� ali
-pa izpis kak�nega drugega programa. Preprosto je:
+Emacs lahko prika��e več »oken« in v vsakem svoje besedilo. Kasneje
+bomo razlo��ili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo
+povedali le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre
+vgrajena pomoč ali pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
 
         C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
 
-To je CONTROL-x, ki mu sledi �tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne �ez cel
-zaslon okno, v katerem se nahaja kazal�ek, ostala pa zapre.
+To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
+zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
 
->> Premaknite kazal�ek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
-   Vidite, kako se je to okno skr�ilo in odstopilo prostor oknu,
-   ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
+>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+>> Vtipkajte C-h k C-f.
+   Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
+   ki pojasnjuje ukaz C-f?
 
 >> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
 
-Za razliko od ukazov, ki smo se jih nau�ili do zdaj, je ta ukaz
-sestavljen iz dveh znakov. Za�ne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
-ukazov se za�ne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
-delovnimi podro�ji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
-za�nejo s CONTROL-x, ki mu sledi �e en, dva ali trije znaki.
+Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
+sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
+ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
 
 
 * VRIVANJE IN BRISANJE
 ----------------------
 
-�e �elite v obstoje�e besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
-kazal�ek na �eljeno mesto in za�nite tipkati. Znake, ki jih lahko
-vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
-jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
-skok v novo vrstico.
-
-Zadnji vtipkani znak lahko izbri�ete s pritiskom na tipko
-<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
-za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
-vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je ozna�ena z "Backspace",
-"Delete" ali "Del".
+Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+kazalček na želeno mesto in začnite tipkati. Vidne znake, na primer A,
+7, * in podobno, Emacs vrine takoj, ko jih vtipkate. S pritiskom na
+tipko <Return> (ali <Enter>) vrinete znak za skok v novo vrstico.
 
-�e imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
-vas ne zmede, �e imate poleg tega �e tipko "Delete" - <Delback> je
-"Backspace".
+Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <DEL>. Ta
+tipka je na tipkovnici običajno označena z »Backspace« - skratka, to
+je ista tipka, ki jo tudi v drugih programih uporabljate za brisanje
+nazadnje natipkanega znaka.
 
-Splo�no <Delback> pobri�e znak neposredno pred trenutnim polo�ajem
-kazal�ka.
+Najverjetneje imate na tipkovnici še tipko »Delete«. Naj vas to ne
+zmede - z <DEL> mislimo tipko »Backspace«.
 
->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobri�ite.
-   Ni� naj vas ne skrbi, �e se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
-   tega u�benika ne boste pokvarili -- tole je samo va�a osebna kopija.
+>> Poskusite zdaj! Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko
+   <DEL> pobrišite. Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica
+   spremenila. Izvirnika tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je
+   samo vaša osebna delovna kopija.
 
-Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
-vrstici na zaslonu. Obrnjena po�evnica (znak ,\`) ali v grafi�nih
-okoljih zavita pu��ica ob desnem robu ozna�uje vrstico, ki se
-nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+Ko vrstica postane predolga za zaslon, se »nadaljuje« v naslednji
+vrstici na zaslonu. Če uporabljate grafično okolje, boste opazili
+zaviti puščici ob levem in desnem robu, ki označujeta vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. Če uporabljate terminalski
+vmesnik, je vrstica, ki se nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici,
+označena z obrnjeno poševnico (znak »\«) v skrajnem desnem stolpcu.
 
->> Zdaj za�nite tipkati besedilo, dokler ne dose�ete desnega roba, in
-   �e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dose��ete desnega roba, in
+   še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
 
->> S tipko <Delback> pobri�ite toliko znakov, da vrstica ne sega
-   ve� �ez �irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+>> S tipko <DEL> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
+   več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
    vrstici je izginil.
 
-Znak za novo vrstico lahko pobri�emo enako kot vsak drug znak. S tem,
-ko pobri�emo znak za novo vrstico, zdru�imo vrstici v eno samo.  �e bo
-nova vrstica predolga, da bi cela pri�la na zaslon, bo razdeljena v
-ve� zaslonskih vrstic.
+Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ko pobrišemo znak za novo vrstico, zdru��imo vrstici v eno samo.  Če bo
+nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
+več zaslonskih vrstic.
 
->> Premaknite kazal�ek na za�etek vrstice in pritisnite <Delback>. To
-   zdru�i vrstico s prej�njo.
+>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <DEL>. To
+   zdru��i vrstico s prejšnjo.
 
 >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
    vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
 
-Spomnimo se, da lahko za ve�ino ukazov v Emacsu dolo�imo, naj se
-izvedejo ve�krat zaporedoma; to vklju�uje tudi vnos teksta. Ponovitev
-obi�ajnega znaka ga ve�krat vrine v besedilo.
+Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
+izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
+običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
 
 >> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
 
-Zdaj ste se nau�ili najpreprostej�i na�in, da v Emacsu nekaj natipkate
-in popravite. Bri�ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
+in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
 ukazov za brisanje:
 
-        <Delback>    pobri�e znak tik pred kazal�kom (levo od
-                     oznake za kazal�ek)
-        C-d          pobri�e znak tik za kazal�kom (,pod` oznako
-                     za kazal�ek)
+        <DEL>        pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
+                     oznake za kazalček)
+        C-d          pobriše znak tik za kazalčkom (»pod« oznako
+                     za kazalček)
 
-        M-<Delback>  pobri�e besedo tik pred kazal�kom
-        M-d          pobri�e besedo tik za kazal�kom
+        M-<DEL>      pobriše besedo tik pred kazalčkom
+        M-d          pobriše besedo tik za kazalčkom
 
-        C-k          zavr�e besedilo desno od kazal�ka do konca vrstice
-        M-k          zavr�e besedilo od polo�aja kazal�ka do konca stavka
+        C-k          zavr��e besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
+        M-k          zavr��e besedilo od polo��aja kazalčka do konca stavka
 
-�rka ,d` je iz angle�ke besede ,delete` (pobrisati), �rka ,k` pa iz
-besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
-M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo za�ela
-C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+Črka »d« je iz angleške besede »delete« (pobrisati), črka »k« pa iz
+besede »kill« (pobiti). Ste opazili, da <DEL> in C-d na eni, ter
+M-<DEL> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
+C-f in M-f (<DEL> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
 moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
 vrstice, drugi na stavke.
 
-Obstaja tudi splo�en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
-podro�ja. Kazal�ek postavimo na en konec podro�ja, ki ga �elimo
-izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
-preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazal�ek na
-drug konec podro�ja, ki ga �elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
-ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-<SPC> (<SPC> je preslednica).
+Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na drug konec
+področja, ki ga želite izbrisati. Med premikanjem Emacs z barvo
+označuje področje med kazalčkom in mestom, kjer ste pritisnili
+C-<SPC>. Končno pritisnite C-w. S tem ste zavrgli vse besedilo med
+obema mejama.
 
->> Premaknite kazal�ek na �rko O, s katero se za�enja prej�nji
+>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji
    odstavek.
->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika�e sporo�ilo "Mark set" (slov. Oznaka
-   postavljena) na dnu ekrana.
->> Premaknite kazal�ek na �rko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika��e sporočilo »Mark set« (slov. »oznaka
+   postavljena«) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalček na črko V v »postavimo« v drugi vrstici istega
    odstavka.
->> Vtipkajte C-w. S tem zavr�emo vse besedilo za�en�i z O in vse do
-   �rke V.
-
-Razlika med tem, �e zavr�ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
-pobiti) ali pa �e pobri�ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
-prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo�no ukazi, ki
-lahko povzro�ijo veliko �kode (pobri�ejo veliko besedila), shranijo
-pobrisano besedilo; tisti, ki pobri�ejo samo posamezni znak, ali samo
-prazne vrstice in presledke, pa ne.
-
->> Postavite kazal�ek na za�etek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
-   pobri�ete vsebino vrstice.
->> �e enkrat pritisnite C-k. To pobri�e �e znak za novo vrstico.
-
-Ste opazili, da prvi C-k pobri�e vsebino vrstice, naslednji C-k pa �e
-vrstici samo, s �imer se vse besedilo pod biv�o vrstico premakne za
-eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava �tevil�ni argument malo
-druga�e: pobri�e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
-ponovitev. C-u 2 C-k pobri�e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
-drugega, kot �e dvakrat vtipkate C-k.
-
-Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
+   črke V.
+
+Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. »kill«,
+pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. »delete«), je ta, da lahko
+prvega povrnete - na katerokoli mesto v besedilu - z ukazom C-y,
+drugega pa ne (seveda pa lahko prekličete brisanje - glejte nižje). Na
+splošno ukazi, ki lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko
+besedila), shranijo pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo
+posamezni znak, ali samo prazne vrstice in presledke, pa ne.
+
+>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+   pobrišete vsebino vrstice.
+>> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
+
+Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
+vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
+eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
+drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
+
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. »yank« -
 potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
 je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
-na kak�en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
-datoteki. Isto besedilo lahko ve�krat potegnete nazaj, tako da je v
-delovnem podro�ju pove�terjeno.
+na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi datoteki.
+Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v delovnem
+področju povečterjeno. Nekateri drugi urejevalniki uporabljajo namesto
+»kill« in »yank« izraza »cut« in »paste« (glejte glosar v priročniku
+za Emacs).
 
-Ukaz za vra�anje pobitega besedila je C-y.
+Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.
 
 >> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
 
-�e ste uporabili ve� zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
 shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
 
 >> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
 
 Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
 
->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazal�ek za nekaj vrstic navzdol
-   in �e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
+   in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
    besedila?
 
-Kaj pa, �e ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
-ste za iskanim odlomkom pobrisali �e nekaj? C-y vrne samo nazadnje
-pobrisan odlomek. Vendar tudi prej�nje besedilo ni izgubljeno. Do
+Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
 njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
 besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
-besedilom. Vsak naslednji M-y prika�e �e eno prej. Ko ste kon�no
-pri�li do iskanega besedila, ni treba napraviti ni� posebnega, da bi
-ga obdr�ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
-ostalo, kamor ste ga odlo�ili.
+besedilom. Vsak naslednji M-y prika��e še eno prej. Ko ste končno
+prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
+ga obdr��ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ostalo, kamor ste ga odlo��ili.
 
-�e pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na za�ete, torej
+Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
 spet na zadnje pobrisano besedilo.
 
->> Pobri�ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri�ite �e
+>> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
    eno vrstico.
    Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
    Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
-   Ponovite ukaz M-y �e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
-   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika�e ponovno nazadnje
-   pobrisana vrstica, in �e naprej. �e �elite, lahko tudi ukazu
-   M-y podate pozitivno ali negativno �tevilo ponovitev.
+   Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika��e ponovno nazadnje
+   pobrisana vrstica, in še naprej. Če ��elite, lahko tudi ukazu
+   M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
 
 
 * PREKLIC UKAZA (UNDO)
 ----------------------
 
-�e ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
-besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
-C-x u zadnjo spremembo besedila; �e ukaz ponovimo, prekli�emo �e
-predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se�e �e eno
+Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-/.
+
+Običajno C-/ prekliče spremembo besedila, ki jo izvede en ukaz; če
+ukaz C-/ ponovimo, prekličemo še spremembo, ki jo je izvedel
+predzadnji ukaz, in vsaka nadaljnja ponovitev C-/ seže še eno
 spremembo globlje v zgodovino.
 
-Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na�ih ukazov, z dvema
-izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
-(npr. premik kazal�ka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
-znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
-bi jih morali vtipkati.
+Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
+izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu (npr.
+premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih znakov
+shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-/, ki bi jih
+morali vtipkati.
 
->> Pobri�ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikli�ite nazaj s C-x u.
+>> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-/.
 
-C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza.  Deluje enako kot
-s C-x u, ga je pa la�je odtipkati, �e morate ukaz ponoviti ve�krat
-zaporedoma. Te�ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
-povsem o�itno, kako ga vtipkati, zato je podvojen �e kot C-x u. Na
-nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr�imo
-pritisnjeno tipko CONTROL.
+C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje povsem
+enako kot C-/. Na nekaterih besedilnih terminalih v resnici pritisk
+C-/ pošlje Emacsu ukaz C-_. Še tretja možnost je C-x u, ki tudi deluje
+povsem enako kot C-/, le z nekaj več tipkanja.
 
-�e podamo ukazu C-_ ali C-x u numeri�ni argument, je to enako, kot �e
-bi ukaz ro�no ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+Če podamo ukazu C-/, C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako,
+kot če bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
 
-Ukaz za brisanje besedila lahko prekli�ete in besedilo povrnete,
-enako, kot �e bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
-besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
-C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
+enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko povrnete z ukazom C-y. Preklic
+ukaza pa velja za eno in drugo.
 
 
 * DATOTEKE
@@ -493,638 +491,657 @@ C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
 Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
 datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
 ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
-na disku ,,poi��emo`` (angl. find) datoteko, preden za�nemo tipkati
-(pravimo tudi, da ,,obi��emo`` datoteko).
+na disku »poiščemo« (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
+(pravimo tudi, da »obiščemo« datoteko).
 
 Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
 bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
 spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
-(angl. save) na disk. Tako imamo mo�nost, da se izognemo temu, da bi
-nam na pol spremenjene datoteke le�ale po disku, kadar tega ne
-�elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
-lahko prvotno datoteko prikli�emo nazaj celo �e potem, ko smo datoteko
-�e shranili na disk.
-
-V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se za�ne in
-kon�a z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
-zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
-,,TUTORIAL``, va�a delovna kopija u�benika Emacsa.  Ko boste poiskali
-kak�no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
+(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
+nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
+želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
+že shranili na disk.
+
+V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne z
+vezaji, na začetku pa vsebuje niz znakov »--:---  TUTORIAL« ali nekaj
+podobnega. Ta del zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo
+obiskali. Zdajle je to »TUTORIAL«, vaša delovna kopija učbenika
+Emacsa. Ko boste poiskali kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu
+izpisano ime te datoteke.
 
 Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
-datoteko i��emo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
-tem primeru je argument ime datoteke).  Ko vtipkate ukaz
+datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz »prebere argument« (v tem primeru je
+argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz
 
-        C-x C-f   (poi��i datoteko)
+        C-x C-f   (poišči datoteko)
 
-vas Emacs povpra�a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
-vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podro�ju pravimo pogovorni
+vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
 vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
-pogovornega vmesnika lahko uporabljate obi�ajne ukaze za urejanje, �e
+pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
 ste se na primer pri tipkanju zmotili.
 
 Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
-pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekli�ete s C-g.
+pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
 
->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa �e C-g. Zadnji ukaz od treh je
+>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
    zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
    uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
 
-Ko ste dokon�ali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
-po�ene ukaz C-x C-f in poi��e iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
-izgine, ko je ukaz izveden.
+Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. Pogovorni
+vmesnik izgine, ko je ukaz izveden.
 
-Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
-dopolnjujete, urejate ali kako druga�e spreminjate vsebino. Ko �elite,
-da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
+Vsebina datoteke se pojavi na zaslonu. Zdaj lahko dopolnjujete,
+urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko ��elite, da ostanejo
+spremembe trajne, izvedete ukaz:
 
         C-x C-s   (shrani datoteko)
 
-Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika ra�unalnika na datoteko na
-disk. Ko prvi� izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
+disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
 da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
-razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
+razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak »~«.
 
-Ko je Emacs shranil datoteko, izpi�e njeno ime. Shranjujte raje
-pogosteje kot ne, da v primeru, �e gre z ra�unalnikom kaj narobe, ne
-izgubite veliko.
+Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
+pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
+izgubite veliko (oglejte si tudi razdelek o samodejnem shranjevanju
+nižje).
 
->> Vtipkajte C-x C-s, s �imer boste shranili svojo kopijo tega
-   u�benika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
-   ...TUTORIAL``.
+>> Vtipkajte C-x C-s TUTORIAL <Return>.
+   S tem boste shranili svojo kopijo tega učbenika. Emacs bo v vrstici
+   na dnu zaslona izpisal »Wrote ...TUTORIAL«.
 
-Poi��ete lahko lahko �e obstoje�o datoteko, da si jo ogledate ali
-popravite, ali pa tudi datoteko, ki �e ne obstaja. To je na�in, kako z
-Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi��ite datoteko z izbranim imenom,
-ki bo sprva prazna, in za�nite pisati. Ko jo boste prvi� shranili, bo
-Emacs ustvaril datoteko z vne�enim besedilom. Od tod dalje delate na
-�e obstoje�i datoteki.
+Poiščete lahko lahko ��e obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
+popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
+Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
+ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
+Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
+��e obstoječi datoteki.
 
 
-* DELOVNA PODRO�JA
+* DELOVNA PODROČJA
 ------------------
 
-Tudi �e ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
-ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo �e enkrat ,,poi��ete`` z
+Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat »poiščete« z
 ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
 
->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
-   bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
-   shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste kon�ali, se
-   vrnite v u�benik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
-
-Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
-podro�ju`` (angl. buffer). Ko poi��emo datoteko, Emacs ustvari zanjo
-novo delovno podro�je. Vsa obstoje�a delovna podro�ja v Emacsu vidimo
+Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem »delovnem
+področju« (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
 z ukazom:
 
-        C-x C-b   Seznam delovnih podro�ij.
+        C-x C-b   Seznam delovnih področij.
 
 >> Poskusite C-x C-b zdaj.
 
-Vidite, da ima vsako delovno podro�je svoje ime, pri nekaterih pa pi�e
+Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
 tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
-ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak�nega delovnega
-podro�ja.
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
+področja.
 
->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podro�ij.
+>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
 
-Tudi �e imate ve� delovnih podro�ij, pa je vedno le eno od njih
-trenutno dejavno. To je tisto delovno podro�je, ki ga popravljate. �e
-�elite popravljati drugo delovno podro�je, morate ,,preklopiti``
-nanj. �e bi radi preklopili na delovno podro�je, ki pripada kak�ni
-datoteki, �e poznate en na�in, kako to storiti: ponovno ,,obi��ete``
-(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa �e la�ji na�in: z
-ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podro�ja.
+Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
+��elite popravljati drugo delovno področje, morate »preklopiti«
+nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
+datoteki, ��e poznate en način, kako to storiti: ponovno »obiščete«
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še la��ji način: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.
 
->> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s �imer se vrnete v delovno podro�je
-   ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
-   odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s �imer se vrnete
-   nazaj v ta u�benik.
+>> Ustvarite datoteko z imenom »bla« tako, da vtipkate C-x C-f bla
+   <Return>. Zatem se vrnite v ta učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL
+   <Return>.
 
-Ve�inoma se ime delovnega podro�ja kar ujema z imenom datoteke (brez
-poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podro�ij, ki ga
-prika�e ukaz C-x C-b, prika�e imena vseh delovnih podro�ij.
+Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
+prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij in
+pripadajoča imena datotek.
 
 Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
-kak�nega delovnega podro�ja. Nekatera delovna podro�ja ne pripadajo
-nobeni datoteki. Podro�je ,,*Buffer List*``, na primer, je �e eno
-takih. To delovno podro�je smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
-C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podro�ij. Tudi delovno podro�je
-,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporo�ila, ki
-jih je Emacs izpisoval v odzivnem podro�ju na dnu zaslona.
-
->> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno podro�je
-   s sporo�ili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
-   vrnite v u�benik.
-
-�e ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Področje »*Buffer List*«, na primer, je že eno takih.
+To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x
+C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Temu delovnemu področju
+TUTORIAL sprva ni pripadala datoteka, zdaj pa mu, ker smo v prejšnjem
+razdelku vtipkali C-x C-s in ga shranili v datoteko.
+
+Tudi delovno področje »Messages« ne pripada nobeni datoteki, ampak
+vsebuje sporočila, ki jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na
+dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
+   s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+   vrnite v učbenik.
+
+Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
 ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
-delovnem podro�ju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
-spreminjanje delovnega podro�ja druge datoteke nima nobenega vpliva na
-podro�je prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
-udobno pot, da shranimo delovno podro�je prve datoteke. Nerodno bi
-bilo preklapljanje na prvo podro�je s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
+bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
 C-s. Namesto tega imamo:
 
-        C-x s     Shrani nekatera delovna podro�ja
+        C-x s     Shrani nekatera delovna področja
 
-Ukaz C-x poi��e delovna podro�ja, katerih vsebina je bila spremenjena,
-odkar je bila zadnji� shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
-podro�je C-x s vpra�a, �e ga �elite shraniti.
+Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+področje C-x s vpraša, če ga ��elite shraniti.
 
 
-* RAZ�IRJEN NABOR UKAZOV
+* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
 ------------------------
 
-�e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu�ili, da jih obesimo na
+Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu��ili, da jih obesimo na
 razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
-eXtend - raz�iriti), ki uvede ukaz iz raz�irjenega nabora. Dveh vrst je:
+eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
 
-        C-x     Znakovna raz�iritev (angl. Character eXtend).
+        C-x     Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
                 Sledi mu en sam znak.
-        M-x     Raz�iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+        M-x     Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
                 ukaza.
 
-Tudi ti ukazi so na splo�no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
-pogosto kot tiste, ki ste se jih �e nau�ili. Dva ukaza iz raz�irjenega
-nabora �e poznamo: C-x C-f, s katerim poi��emo datoteko, in C-x C-s, s
-katerim datoteko shranimo. �e en primer je ukaz, s katerim Emacsu
-povemo, da �elimo kon�ati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
-C-c (ne skrbite: preden kon�a, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+pogosto kot tiste, ki ste se jih ��e naučili. Dva ukaza iz razširjenega
+nabora ��e poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
+katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+povemo, da ��elimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
 datoteke).
 
-Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *za�asno*, tako da lahko ob vrnitvi
-nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
+Če uporabljate grafični vmesnik, ne potrebujete posebnega ukaza za
+preklop iz Emacsa v katerikoli drug program, ampak to opravite z miško
+ali ukazom upravljalnika oken. Če pa uporabljate besedilni terminal,
+ki lahko prikazuje le en program naenkrat, morate začasno zapustiti
+Emacs, da preklopite na drug program.
 
-Na sistemih, ki to dopu��ajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
-lupino, a ga ne kon�a - �e uporabljate ukazno lupino C, se lahko
-vrnete z ukazom ,fg` ali splo�neje z ukazom ,,%emacs``.
+Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
+nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. Na sistemih, ki to dopuščajo,
+ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno lupino, a ga ne konča - če
+uporabljate ukazno lupino C, se lahko vrnete z ukazom »fg« ali
+splošneje z ukazom »%emacs«.
 
-Drugod ukaz C-z po�ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
-po�enete kak�en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
-primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
-je navadno na�in, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+Drugod ukaz C-z po��ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+po��enete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz »exit« v ukazni lupini
+je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
 
-Ukaz C-x C-c uporabimo, �e se nameravamo odjaviti s sistema. To je
-tudi pravilen na�in za izhod iz Emacsa, �e je tega pognal program za
-delo s po�to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
-napraviti z za�asno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
-�e se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
-Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
+Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
+delo s pošto ali kak drug program.
 
 Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
 
-        C-x C-f         Poi��i datoteko.
+        C-x C-f         Poišči datoteko.
         C-x C-s         Shrani datoteko.
-        C-x C-b         Prika�i seznam delovnih podro�ij.
-        C-x C-c         Kon�aj Emacs.
+        C-x C-b         Prika��i seznam delovnih področij.
+        C-x C-c         Končaj Emacs.
         C-x 1           Zapri vsa okna razen enega.
         C-x u           Preklic zadnjega ukaza.
 
-Poimenovani raz�irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo �e bolj
-poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih na�inih dela.  Eden
+Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
+poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela.  Eden
 takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
-niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi�e v pogovornem
-vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa �aka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
-�elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
-samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
+vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+��elite priklicati; v tem primeru je to »replace-string«. Vtipkajte
+samo »repl s<TAB>« in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
 tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
 tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
 
-Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga �elite
+Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ��elite
 zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
-vnesete in zaklju�ite s pritiskom na tipko Return.
+vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
 
->> Premaknite kazal�ek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
    vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
 
    Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
    z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
-   ,,spremenila``.
+   »spremenila«.
 
 
-* AVTOMATI�NO SHRANJEVANJE
+* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
 --------------------------
 
-Spremembe v datoteki, ki jih �e niste shranili na disk, so izgubljene,
-�e medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
-Emacs periodi�no avtomati�no shrani vse datoteke, ki jih
-urejate. Avtomati�no shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
-znaku ,#` na za�etku in koncu imena: �e se je va�a datoteka imenovala
-,,hello.c``, se avtomati�no shranjena datoteka imenuje
-,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomati�no shranjena
-datoteka ni ve� potrebna, in Emacs jo pobri�e.
+Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
+če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
+urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+znaku »#« na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
+»hello.c«, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
+»#hello.c#«. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
+datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
 
-�e res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomati�no
-shranjeno besedilo tako, da normalno poi��ete datoteko (pravo ime
-datoteke, ne ime avtomati�no shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
-recover file<Return>. Ko vas vpra�a za potrditev, vtipkajte yes<Return>
-za nadaljevanje in povrnitev avtomati�no shranjenenih podatkov.
+Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
+shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
+datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+recover-file <Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
 
 
-* ODZIVNO PODRO�JE
+* ODZIVNO PODROČJE
 ------------------
 
-Kadar Emacs opazi, da po�asi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
-na dnu zaslona odzivno podro�je in v njem sproti prikazuje natipkano.
+Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
 
 
 * STATUSNA VRSTICA
 ------------------
 
-Vrstica nad odzivnim podro�jem je statusna vrstica. Ta ka�e verjetno
+Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta ka��e verjetno
 nekaj podobnega kot:
 
---:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
+--:**- TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
 
 V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
 urejate.
 
-Zdaj �e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
-poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona �e NN
-odstotkov celotne datoteke. �e je za�etek datoteke na zaslonu, bo
-namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, �e je
-zadnja vrstica datoteke na zaslonu. �e je datoteka, ki jo ogledujete,
-tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+Zdaj ��e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
+odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
+namesto »0%« pisalo »Top«. Podobno bo pisalo »Bot«, če je
+zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
+tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo »All«.
 
-�rka L in �tevilke za njo ka�ejo polo�aj �e druga�e, kot zaporedno
-�tevilko vrstice, v kateri je kazal�ek.
+Črka L in številke za njo ka��ejo polo��aj še drugače, kot zaporedno
+številko vrstice, v kateri je kazalček.
 
-Zvezdice na za�etku vrstice pomenijo, da ste datoteko �e spreminjali.
+Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ��e spreminjali.
 Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
-so samo �rtice.
+so samo črtice.
 
-Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak�nem na�inu dela
-Emacs. Privzeti na�in je osnovni na�in (Fundamental), v katerem ste
-sedaj. Fundamental je eden od glavnih na�inov (angl. major
-mode). Emacs pozna veliko razli�nih glavnih na�inov. Nekateri od njih
+Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
+Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
+sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
+mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
 so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
-besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni na�in,
-njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi�e
+besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
+njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
 Fundamental.
 
-Glavni na�ini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
 denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
 programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
-mora vsak glavni na�in vnesti komentarje druga�e. Ker je vsak glavni
-na�in ime raz�irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
-na�in. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v na�in
+mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
+način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
 Fundamental.
 
-�e nameravate popravljati slovensko (ali angle�ko) besedilo, kot je na
-primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni na�in (Text).
->> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
+Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
+primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
+>> Vtipkajte M-x text-mode <Return>.
 
-Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nau�ili, se s tem ne
-spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu��aje za
-dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem na�inu jih je
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
+spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
+dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
 obravnaval kot meje med besedami.
 
-Glavni na�ini navadno po�enjajo majhne spremembe, kot je ta: ve�ina
-ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to po�nejo na razli�en na�in.
+Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
+ukazov »opravi isti posel«, vendar pa to počnejo na različen način.
 
-Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem na�inu dobite z ukazom C-h m.
+Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
 
->> Uporabite C-u C-v enkrat ali ve�krat, toliko, da bo ta vrstica blizu
-   vrha zaslona.
->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v �em se tekstovni na�in (Text) razlikuje
+>> Vtipkajte C-l C-l, da postavite to vrstico na vrh zaslona.
+>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
    od osnovnega (Fundamental).
 >> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
 
-Glavnim na�inom pravimo glavni na�ini zato, ker obstajajo tudi
-podna�ini (angl. minor modes). Podna�ini ne nadome��ajo glavnih
-na�inom, ampak le spreminjajo njihovo obna�anje. Podna�ine lahko
-aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega na�ina in neodvisno
-od ostalih podna�inov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podna�ina,
-en podna�in, ali kombinacijo ve�ih podna�inov.
+Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
+podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
+načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
+aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
+od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
+en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
 
-Podna�in, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
-Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomati�no deli vrstice na
+Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
+Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
 presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
 
-Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
-vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
-auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
-(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto-fill-mode <Return>. Ko je
+vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x auto-fill-mode
+<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo (angl. toggle) med
+vklopljenim in izklopljenim stanjem.
 
->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem za�nite tipkati
-   "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto-fill-mode <Return>. Potem začnite tipkati
+   »asdf asdkl sdjf sdjkf«... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
    vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
    Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
 
-�irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
-spremenite z ukazom C-x f. Novo �irino morate podati kot �tevil�ni
+Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
 argument.
 
 >> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
-   nekaj besedila in poglejte, �e bo Emacs res delil vrstice pri 20
+   nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
    znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
 
-Auto Fill deluje le, kadar pi�ete novo besedilo, ne pa,
-kadar popravljate �e napisan odstavek.
-Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazal�ek premaknete nekam
-znotraj odstavka in uka�ete M-q (META-q).
+Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
+kadar popravljate ��e napisan odstavek.
+Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
+znotraj odstavka in uka��ete M-q (META-q).
 
->> Premaknite kazal�ek v prej�nji odstavek in izvedite M-q.
+>> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
 
 
 * ISKANJE
 ---------
 
-Emacs lahko v besedilu poi��e niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
-naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
-premikanje kazal�ka, saj premakne kazal�ek na kraj v besedilu, kjer je
-na�el iskani niz.
+Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (»niz« je zaporedje soslednih
+znakov), naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov
+za premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer
+je našel iskani niz.
 
-Iskanje v Emacsu je morda nekoliko druga�no od tistega, ki ste ga
-navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
-odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+Iskanje v Emacsu je »inkrementalno«. To pomeni, da se iskanje odvija
+hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
 
 Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
-iskanje nazaj po datoteki. PO�AKAJTE! Ne preizku�ajte jih �e ta hip!
+iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
 
-Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
+Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz »I-search« kot pozivnik
 v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
-in vas �aka, da za�nete tipkati, kar i��ete. <Return> zaklju�i iskanje.
-
->> Pritisnite zdaj C-s. PO�ASI, �rko za �rko, vtipkajte besedo
-   ,,kazal�ek``. Za vsako vtipkano �rko se ustavite in si oglejte, kaj
-   se je zgodilo s kazal�kom.
->> �e enkrat pritisnite C-s, da poi��ete naslednji ,,kazal�ek``.
->> �estkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazal�ek.
->> Kon�ajte iskanje s tipko <Return>.
-
-Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku�a
-poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi��ete
-naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazal�ek``, samo �e enkrat
-pritisnete C-s. �e takega mesta ni, Emacs �ivkne in vam sporo�i, da
+in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
+
+>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
+   »kazalček«. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
+   se je zgodilo s kazalčkom.
+>> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji »kazalček«.
+>> Šestkrat pritisnite <DEL> in opazujte, kako se premika kazalček.
+>> Končajte iskanje s tipko <Return>.
+
+Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
+poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
+naslednje mesto, kjer se pojavi »kazalček«, samo še enkrat
+pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
 iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
 
-OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
-zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
-ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
-ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
-C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
-Search`` v priro�niku za nasvet, kako se spopasti s to nev�e�nostjo.
-
-�e sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
-da to pobri�e zadnji znak v iskanem nizu, kazal�ek pa se premakne
-nazaj na mesto v besedilu, kjer je na�el kraj�i niz. Na primer,
-predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazal�ek na
-mestu, kjer se prvi� pojavi ,,ka``. �e zdaj pritisnete <Delback>, boste
-s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazal�ek
-postavil na mesto, kjer je prvi� na�el ,k`, preden ste natipkali �e
-,a`.
-
-�e sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <DEL>, boste opazili,
+da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
+nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
+predpostavimo, da ste do zdaj natipkali »ka« in je kazalček na
+mestu, kjer se prvič pojavi »ka«. Če zdaj pritisnete <DEL>, boste
+s tem v pogovornem vmesniku izbrisali »a«, hkrati pa se bo kazalček
+postavil na mesto, kjer je prvič našel »k«, preden ste natipkali še
+»a«.
+
+Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
 (razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
 se iskanje prekine.
 
-C-s za�ne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazal�ek, in
-i��e do konca datoteke. �e bi radi iskali proti za�etku datoteke,
+C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
+išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
 namesto C-s vtipkamo C-r.  Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
 tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
 
 
-* VE� OKEN NA ZASLONU
+* VEČ OKEN NA ZASLONU
 ---------------------
 
-Ena simpati�nih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati ve� oken
-na ekranu, tudi �e ne delamo v grafi�nem na�inu.
+Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
+na zaslonu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu. (Opozorimo naj, da
+Emacs uporablja izraz »okvir« (angl. »frame«) - razložen je v
+naslednjem razdelku - za tisto, čemur nekateri drugi programi pravijo
+»okno« (angl. »window«). Priročnik za Emacs vsebuje glosar
+uporabljenih izrazov.)
 
->> Premaknite kazal�ek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
-   znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
+>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-l C-l.
 >> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
-   V obeh oknih imate odprt ta priro�nik. Kazal�ek je ostal v zgornjem
+   V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
    oknu.
 >> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
-   (�e nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazal�ek v
+   (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
+>> Vtipkajte C-x o (o kot »other«, drugi), da preselite kazalček v
    spodnje okno.
->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
-   Zgornje okno �e vedno ka�e ta navodila.
->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazal�ek se je vrnil na
-   mesto, kjer je bil, preden smo sko�ili v spodnje okno.
+>> Z ukazoma C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini
+   datoteke. Zgornje okno še vedno ka��e ta navodila.
+>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
+   mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
 
-Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
-v oknu je ostal kazal�ek, samo trenutno aktivno okno pa kazal�ek tudi
-v resnici prika�e. Vsi obi�ajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
-nau�ili, veljajo za aktivno okno.
+Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Izbrano okno, torej tisto,
+v katerem urejamo besedilo, je tisto z zelo opaznim kazalčkom, ki
+utripa, kadar ne tipkamo. Tudi ostala okna pa si zapomnijo, kje je
+ostal kazalček. Če poganjate Emacs v grafičnem načinu, je položaj
+kazalčka v teh oknih prikazan kot ne-utripajoč črtni pravokotnik.
 
 Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
-drugega pa uporabljamo samo za pomo�. Kazal�ek ostaja ves �as v oknu,
-v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
-premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
+drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Ne da bi zapustili izbrano okno,
+se lahko premikamo po vsebini drugega okna z ukazon C-M-v.
 
-C-M-v je primer znaka CONTROL-META. �e imate v resnici tipko META (na
-PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr�ite pritisnjeni
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
+PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr��ite pritisnjeni
 tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
-tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta �ele, ko
-pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
+tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
+pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru »v«).
 
-Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, �e nimate tipke META
-in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
-pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
-ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
-kot sta CONTROL in META.
+Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
+in namesto nje uporabljate <ESC>. V tem primeru morate najprej
+pritisniti <ESC>, potem pa Control-v. Obratna kombinacija,
+CONTROL-<ESC> ne deluje. To je zato, ker je <ESC> znak sam po sebi, ne
+pa modifikator, kot sta CONTROL in META.
 
 >> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
 
-(�e bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
-zgornjega. Razmi�ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr�i samo eno okno, in
-sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
+(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot »Obdr��i samo eno okno, in
+sicer tisto, v katerem sem zdaj.«)
 
-Seveda ni nujno, da obe okni ka�eta isto delovno podro�je. �e v enem
-oknu izvedete C-x C-f in poi��ete novo datoteko, se vsebina drugega
+Seveda ni nujno, da obe okni ka��eta isto delovno področje. Če v enem
+oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
 okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
 datoteko.
 
-Pa �e ena pot, kako v dveh oknih prika�ete dve razli�ni datoteki:
+Pa še ena pot, kako v dveh oknih prika��ete dve različni datoteki:
 
->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va�ih
-   datotek. Kon�ajte z <Return>. Odpre se �e eno okno in izbrana
-   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazal�ek se preseli v drugo
+>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
+   datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
+   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
    okno.
 
 >> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
    zaprete spodnje okno.
 
 
+* VEČ HKRATNIH OKVIROV
+----------------------
+
+Emacs lahko ustvari tudi več »okvirov«. Okvir je zbirka oken, skupaj z
+menuji, drsniki, pogovornim vmesnikom ipd. V grafičnem načinu je
+Emacsov »okvir« tisto, čemur večina drugih programov pravi »okno«. Če
+delate v grafičnem načinu, je lahko več okvirov hkrati prikazanih na
+zaslonu. V besedilnem terminalu imamo seveda na voljo le en okvir.
+
+>> Vtipkajte M-x make-frame <Return>
+   Opazite, kako se je na zaslonu pojavil nov okvir.
+
+Vse, kar ste počeli v prvotnem okviru, lahko počnete tudi v novem.
+Prvi okvir ni v ničemer poseben.
+
+>> Vtipkajte M-x delete-frame <Return>
+   Ukaz izbriše izbrani okvir.
+
+Okvir lahko izbrišete tudi z običajnim načinom, ki ga ponuja grafični
+sistem - pogosto s klikom na simbol »X« v enem od zgornjih kotov okna.
+Če zaprete zadnji okvir, s tem obenem zaprete tudi Emacs.
+
+
 * REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
 ----------------------------
 
-V�asih boste pri�li v nekaj, �emur se pravi ,,rekurzivni nivo
-urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
-oklepajo ime glavnega na�ina. V osnovnem na�inu bi, na primer, videli
+Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi »rekurzivni nivo
+urejanja«. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
 [(Fundamental)] namesto (Fundamental).
 
-Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re�ite, �e vtipkate ESC ESC ESC. To
-zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
-za ukinjanje odve�nih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
+zaporedje je vsenamenski ukaz »pojdi ven«. Uporabite ga lahko tudi
+za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
 
 >> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
    ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
 
 Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
-prekli�e ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
 
 
-* DODATNA POMO�
+* DODATNA POMOČ
 ---------------
 
-V tem uvodu smo posku�ali zbrati dovolj informacij, da lahko za�nete
-Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogo�e vse to
-zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nau�ili kaj o �tevilnih
-koristnih mo�nostih, ki jih �e ne poznate. Emacs ima �e vgrajene
+V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
+Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
+zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
+koristnih mo��nostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima ��e vgrajene
 veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
-(h kot ,,help``, pomo�).
+(h kot »help«, pomoč).
 
-Za pomo� pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak�no pomo�
-�elite. �e ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
-povedal, kak�na pomo� je sploh na voljo. �e ste vtipkali C-h, pa ste
-si premislili, lahko ukaz prekli�ete s C-g.
+Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
+��elite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
+si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
 
-(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
-dobro, in v takem primeru se prito�ite sistemskemu vzdr�evalcu. Medtem
-pa, �e C-h ne prika�e sporo�ila o pomo�i na dnu zaslona, namesto tega
-poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+(Če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, poskusite
+namesto tega pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
 
-Najosnovnej�i tip pomo�i prika�e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+Najosnovnejši tip pomoči prika��e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
 pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
 kratek opis ukaza.
 
 >> Vtipkajte C-h c C-p.
-   Izpi�e se nekaj takega kot
+   Izpiše se nekaj takega kot
 
         C-p runs the command previous-line
 
-Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
-uporabljamo, kadar pi�emo prilagoditve in raz�iritve Emacsa. Ker pa so
-navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
-po�ne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve�itev, �e ste se z
-ukazom �e kdaj sre�ali.
+Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Ker so navadno imena
+funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija počne, bo
+verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z ukazom že
+kdaj srečali.
 
 Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
-ali, �e nimate tipke META, <Esc>v.
+ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
 
-Za ve� informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
 
 >> Vtipkajte C-h k C-p.
 
-To odpre novo okno in v njem prika�e dokumentacijo o funkciji, obenem
+To odpre novo okno in v njem prika��e dokumentacijo o funkciji, obenem
 z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
-z pomo�jo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
-urejate, medtem ko imate odprto okno s pomo�jo, in ga zaprete, ko ste
-kon�ali.
+z pomočjo. Tega ni potrebno napraviti ta hip. Namesto tega lahko
+urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
+končali.
 
-Sledi �e nekaj uporabnih mo�nosti, ki jih ponuja pomo�:
+Sledi še nekaj uporabnih mo��nosti, ki jih ponuja pomoč:
 
-   C-h f        Opi�i funkcijo. Kot argument morate podati ime
+   C-h f        Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
                 funkcije.
 
->> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
-   To izpi�e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+>> Poskusite C-h f previous-line <Return>.
+   To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
 
-Podoben ukaz C-h v izpi�e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
-lahko nastavite obna�anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
-spremenljivke.
+Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, vključno s
+tistimi, s katerimi lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku
+morate vpisati ime spremenljivke.
 
-   C-h a         Apropos. Vtipkajte klju�no besedo in Emacs bo izpisal
-                 vse ukaze, ki vsebujejo to klju�no besedo. Vse te
-                 ukaze lahko prikli�ete z META-x. Pri nekaterih ukazih
+   C-h a         Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
+                 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
+                 ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih
                  bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
-                 zaporedje, s katerim dose�ete isti u�inek.
+                 zaporedje, s katerim dose��ete isti učinek.
 
->> Vtipkajte C-h a file<Return>.
+>> Vtipkajte C-h a file <Return>.
 
 To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
-,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi�e
+»file« v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
 tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
 write-file.
 
->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomo�jo. Poskusite
+>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
    nekajkrat.
 
->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomo�jo.
+>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
 
-   C-h i         Priro�niki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
-                 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
-                 podro�je, imenovano "info". V njem lahko prebirate
-                 priro�nike za programe, ki so name��eni v sistemu. Z
-                 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priro�nik za
-                 urejevalnik Emacs. �e sistema Info �e niste
+   C-h i         Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+                 »info«). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+                 področje, imenovano »*info*«. V njem lahko prebirate
+                 priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
+                 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
+                 urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste
                  uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
-                 v�deni izlet po na�inu Info in mo�nostih, ki jih
-                 ponuja. Ko boste zaklju�ili z branjem tega prvega
-                 berila, bo priro�nik za Emacs v sistemu Info va�
+                 vódeni izlet po načinu Info in mo��nostih, ki jih
+                 ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
+                 berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš
                  glavni vir dokumentacije.
 
 
-* DRUGE MO�NOSTI
+* DRUGE MOŽNOSTI
 ----------------
 
-�e ve� se lahko nau�ite o Emacsu z branjem priro�nika, bodisi
-natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
-ali vtipkajte F10 h r). Dve mo�nosti, ki vam bosta morda posebej v�e�,
-sta samodejno zaklju�evanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
-tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
+natisnjenega, bodisi znotraj samega Emacsa (uporabite menu Help ali
+vtipkajte C-h r). Dve mo��nosti, ki vam bosta morda posebej všeč, sta
+samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj tipkanja,
+in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
 
-Samodejno zaklju�evanje vrstic je na�in, s katerim prihranimo nekaj
-tipkanja. �e �elite denimo preklopiti v delovno podro�je *Messages*,
+Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Če ��elite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,
 je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
-preostanek imena delovnega podro�ja. Samodejno zaklju�evanje je
-opisano v sistemu Info v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje deluje
+tudi za imena ukazov in imena datotek. Samodejno zaključevanje je
+opisano v priročniku za Emacs, razdelek »Completion«.
 
-Dired omogo�a izpis seznama datotek v imeniku (in po mo�nosti tudi
+Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po mo��nosti tudi
 podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
 preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
-opisav v sistemu Info  v priro�niku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+opisav v priročniku za Emacs, razdelek »Dired«.
 
-Priro�nik opisuje tudi mnoge druge mo�nosti Emacsa.
+Priročnik opisuje tudi mnoge druge mo��nosti Emacsa.
 
 
-* ZAKLJU�EK
+* ZAKLJUČEK
 -----------
 
-Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. �e bi radi samo
-za�asno sko�ili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
-storite to z ukazom C-z.
+Emacs zapustite z ukazom C-x C-c.
 
-Ta u�benik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
-Emacsu. �e se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
-prito�ite se!
+Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+prito��ite se!
 
 
-* RAZMNO�EVANJE IN RAZ�IRJANJE
+* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
 ------------------------------
 
-Angle�ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
-besedil, za�en�i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
-Emacs. V sloven��ino ga je prevedel Primo� Peterlin.
+Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primo�� Peterlin.
 
 To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
-razmno�evanje in raz�irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+
+Copyright © 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
 
-Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001-2012  Free Software Foundation, Inc.
+  Ta datoteka je del paketa GNU Emacs.
 
-   Dovoljeno je izdelovati in raz�irjati neokrnjene kopije tega spisa
-   v kakr�nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
-   avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
-   nadaljnje raz�irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
+  GNU Emacs je prost program; lahko ga redistribuirate in/ali prirejate
+  po pogojih, določenih v dovoljenju za rabo »GNU General Public License«,
+  izdanem pri Free Software Foundation, bodisi 3. izdaje tega dovoljenja,
+  bodisi katerekoli kasnejše izdaje, ki je na voljo.
 
-   Pod pogoji iz prej�njega odstavka je dovoljeno raz�irjati
-   spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, �e je jasno
-   ozna�eno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
+  GNU Emacs je ponujen v dobri veri, da je uporaben, vendar zanj NI
+  NOBENEGA JAMSTVA, niti implicitnih jamstev PRIMERNOSTI ZA PRODAJO
+  ali USTREZNOSTI ZA DOLOČEN NAMEN. Podrobnosti so na voljo v »GNU
+  General Public License«.
 
-Pogoji za razmno�evanje in raz�irjanje samega Emacsa so malo druga�ni,
-a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
-kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
-obstrukcionizem (,,lastni�tvo``) v programju tako, da uporabljate,
-pi�ete in delite prosto programje!
+  Kopijo »GNU General Public License« bi morali prejeti skupaj s paketom
+  GNU Emacs. Če je niste, je na voljo na <http://www.gnu.org/licenses/>.
+
+Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem ponudite kopijo programa
+GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti obstrukcionizem
+(»lastništvo«) v programju tako, da uporabljate, pišete in delite
+prosto programje!
 
 ;;; Local Variables:
-;;; coding: iso-latin-2
+;;; coding: utf-8
 ;;; sentence-end-double-space: nil
 ;;; End:
-
diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.translators b/etc/tutorials/TUTORIAL.translators
index 64780687bb1..3408ef79fd3 100644
--- a/etc/tutorials/TUTORIAL.translators
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.translators
@@ -75,8 +75,8 @@ Author:     Miroslav Vaško <vasko@debian.cz>
 Maintainer: Maintainer needed.
 
 * TUTORIAL.sl:
-Author:     Primož Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
-Maintainer: Primož Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
+Author:     Primož Peterlin <primozz.peterlin@gmail.com>
+Maintainer: Primož Peterlin <primozz.peterlin@gmail.com>
 
 * TUTORIAL.sv:
 Author:     Mats Lidell <matsl@contactor.se>