Move tutorials from etc/ to etc/tutorials/

1 files changed, 1140 insertions, 0 deletions

diff --git a/etc/tutorials/TUTORIAL.sl b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
new file mode 100644
index 00000000000..a682d9acbe0
--- /dev/null
+++ b/etc/tutorials/TUTORIAL.sl
@@ -0,0 +1,1140 @@
+Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu.
+
+Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni
+CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju
+vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okrajšavi:
+
+ C-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko CONTROL, ko
+          vtipkamo <znak>. Oznaka C-f tako pomeni: držimo pritisnjeno
+          tipko CONTROL in pritisnemo tipko f.
+ M-<znak> pomeni, da moramo držati pritisnjeno tipko META, EDIT ali
+          ALT, ko vtipkamo <znak>. Če na tipkovnici ni tipk META, EDIT
+          ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem
+          pritisnemo tipko <chr>. Tipko ESC bomo označevali z <ESC>.
+
+Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka).
+V učbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Označujeta jih
+znaka ,>>` ob levem robu. Zgled:
+<<Blank lines inserted here by startup of help-with-tutorial>>
+[Sredina strani je iz didaktičnih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj]
+>> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prikaži naslednji zaslon),
+        da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite
+        hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to
+        napraviti sami vsakič, ko pridete do konca zaslona.
+
+Ste opazili, da sta se dve vrstici s prejšnjega zaslona ponovili? Ta
+kontinuiteta olajša branje pri skakanju s strani na stran.
+
+Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po
+datoteki. Zdaj že veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z
+ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v
+(pritisnite tipko META in jo držite ter pritisnite tipko v, ali pa
+pritisnite in spustite <ESC> ter zatem pritisnite tipko v, če tipke
+META, EDIT ali ALT na vaši tipkovnici ni).
+
+>>  Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta.
+
+
+* POVZETEK
+----------
+
+Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi:
+
+        C-v     Premik se za cel zaslon naprej
+        M-v     Premik se za cel zaslon nazaj
+        C-l     Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali
+                 osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalček
+                 (znak v C-l je črka L, ne števka 1)
+
+>> Poiščite kazalček na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega.
+   Vtipkajte C-l.
+   Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto.
+
+Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki
+imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s
+C-v in M-v pa deluje povsod.
+
+
+* PREMIKANJE KAZALČKA
+---------------------
+
+Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa
+pridemo do izbranega mesta na zaslonu?
+
+Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in
+C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj,
+znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni
+kurzorskim tipkam:
+
+                          prejšnja vrstica, C-p
+                                  :
+                                  :
+       nazaj, C-b .... trenutni položaj kazalčka .... naprej, C-f
+                                  :
+                                  :
+                          naslednja vrstica, C-n
+
+>> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalček v sredinsko vrstico
+   na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na
+   sredino zaslona.
+
+V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous`
+(prejšnji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F
+kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste
+uporabljali ves čas.
+
+>> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice.
+
+>> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat
+   pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalčkom na sredini
+   vrstice.
+
+Vsaka vrstice v besedilu je zaključena z znakom za novo vrstico
+(angl. Newline). Ta ločuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi
+zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljučena z znakom za novo vrstico
+(čeprav tega Emacs ne zahteva).
+
+>> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalček na začetku vrstice. Kazalček se
+   mora premakniti na konec prejšnje vrstice. To je zato, ker se je
+   ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice.
+
+Ukaz C-f premika kazalček prek znaka za novo vrstico enako kot C-b.
+
+>> Poskusite še nekajkrat pritisniti C-b, da dobite občutek za
+   premikanje kazalčka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca
+   vrstice. Še enkrat pritisnite C-f, da skočite v naslednjo vrstico.
+
+Ko s kazalčkom dosežete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo
+toliko premakne, da kazalček ostane na zaslonu. V angleščini se temu
+pravi ,,scrolling``. To omogoča, da lahko premaknemo kazalček na
+katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu.
+
+>> Poskusite kazalček pripeljati s C-n čisto do dna zaslona in si oglejte,
+   kaj se zgodi.
+
+Če se vam zdi premikanje po en znak prepočasno, se lahko premikate za
+celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalček za eno besedo naprej, M-b
+pa za besedo nazaj.
+
+>> Poskusite nekajkrat M-f in M-b.
+
+Če je kazalček sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Če je v
+belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b
+deluje podobno, a v nasprotni smeri.
+
+>> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa še nekaj C-f in
+   C-b. Opazujte učinke M-f in M-b, ko je kazalček sredi besede ali
+   med besedami.
+
+Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na
+drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nanašajo na operacije nad
+enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control
+nanašajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice
+ipd.).
+
+Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e
+premakneta kazalček na začetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na
+začetek oz. konec stavka.
+
+>> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e.
+   Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e.
+
+Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo nič, ponovljeni M-a pa se
+premikajo naprej? Čeprav se ne obnašata enako, pa je vendar obnašanje
+enega in drugega po svoje naravno.
+
+Položaju kazalčka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, točka.
+Parafrazirano: kazalček kaže na zaslonu, kje je točka v besedilu.
+
+Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalčka, vključno s premiki
+po besedo in stavek:
+
+        C-f     Premik za znak naprej
+        C-b     Premik za znak nazaj
+
+        M-f     Premik za besedo naprej
+        M-b     Premik za besedo nazaj
+
+        C-n     Premik v naslednjo vrstico
+        C-p     Premik v prejšnjo vrstico
+
+        C-a     Premik na začetek vrstice
+        C-e     Premik na konec vrstice
+
+        M-a     Premik na začetek stavka
+        M-e     Premik na konec stavka
+
+>> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov.
+   To so najpogosteje uporabljani ukazi.
+
+Še dva pomembna ukaza za premikanje kazalčka sta M-< (META-manjši od),
+ki ga premakne na začetek datoteke, in M-> (META-večji od), ki ga
+premakne na konec datoteke.
+
+Na ameriških tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate
+pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako -
+prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug
+ukaz, Meta-vejica. Na naših tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko,
+in za ukaz M-> morate pritisniti še tipko Shift.
+
+>> Poskusite zdaj M-<, skok na začetek tega učbenika.
+   Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v.
+
+>> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega učbenika.
+   Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v.
+
+Če ima vaša tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalček po
+zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporočamo, da se privadite ukazov C-b,
+C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prvič, delujejo na čisto vseh
+terminalih. Drugič, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je
+tipkanje ukazov s CONTROL hitrejše od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker
+ni treba ves čas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in
+nazaj. In tretjič, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste
+enostavneje naučili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalčka.
+
+Večini ukazov v Emacsu lahko podamo številčni argument; največkrat ta
+pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Večkratno ponovitev
+ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem število,
+kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje željeni ukaz. Če ima vaša
+tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in
+namesto tega vtipkate število ponovitev, medtem ko držite pritisnjeno
+tipko META. Druga metoda je sicer krajša, priporočamo pa prvo, ker
+deluje na vseh terminalih. Takšen številčni argument je ,,prefiksni``
+argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nanaša.
+
+Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalček za osem znakov naprej.
+
+>> Poskusite s primernim argumentom za število ponovitev ukaza
+   C-n ali C-p priti čim bliže tej vrstici v enem samem skoku.
+
+Večina ukazov, ne pa vsi, uporablja številčni argument kot število
+ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih
+ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim
+argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot običajno.
+
+Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugačni. Če jima podamo argument,
+premakneta zaslon za navedeno število vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u
+8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic.
+
+>> Poskusite zdaj C-u 8 C-v
+
+To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Če bi ga radi
+premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom.
+
+Če uporabljate grafični vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate
+verjetno ob robu Emacsovega okna navpično pravokotno ploskev,
+imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z
+miško kliknete na drsnik.
+
+>> Postavite kazalec na vrh označenega območja na drsniku in pritisnite
+   srednji gumb na miški. To bi moralo premakniti besedilo na mesto,
+   določeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili.
+
+>> Medtem ko držite srednji gumb pritisnjen, premikajte miško gor in
+   dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko
+   premikate miško?
+
+
+* ČE SE EMACS OBESI
+-------------------
+
+Če se Emacs preneha odzivati na vaše ukaze, ga lahko varno prekinete z
+ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo
+predolgo, da bi se izvedli.
+
+Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da prekličete številčni
+argument, ali pa začetek ukaza, ki ga ne želite izvesti.
+
+>> Vtipkajte C-u 100, s čimer ste izbrali številčni argument 100,
+   zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalček se je
+   premaknil le za en znak, ker ste številčni argument vmes preklicali
+   s C-g.
+
+Tudi če ste po nesreči vtipkali <ESC>, se ga lahko znebite s C-g.
+
+
+* ONEMOGOČENI UKAZI
+-------------------
+
+Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogočenih``, da bi jih
+začetniki ne izvedli po nesreči.
+
+Če vtipkate tak onemogočen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z
+obvestilom, kateri ukaz ste skušali izvesti, in vas vprašalo, če ga
+res želite izvesti.
+
+Če v resnici želite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor
+na vprašanje. Normalno verjetno ukaza ne želite izvesti, zato na
+vprašanje odgovorite z ,n`.
+
+>> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogočen ukaz),
+   zatem na vprašanje odgovorite n.
+
+
+* OKNA
+------
+
+Emacs lahko prikaže več oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo
+razložili, kako uporabljamo več oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali
+le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoč ali
+pa izpis kakšnega drugega programa. Preprosto je:
+
+        C-x 1   Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala).
+
+To je CONTROL-x, ki mu sledi števka 1. Ukaz C-x 1 raztegne čez cel
+zaslon okno, v katerem se nahaja kazalček, ostala pa zapre.
+
+>> Premaknite kazalček do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l
+>> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f.
+   Vidite, kako se je to okno skrčilo in odstopilo prostor oknu,
+   ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f?
+
+>> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo.
+
+Za razliko od ukazov, ki smo se jih naučili do zdaj, je ta ukaz
+sestavljen iz dveh znakov. Začne se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta
+ukazov se začne enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami,
+delovnimi področji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se
+začnejo s CONTROL-x, ki mu sledi še en, dva ali trije znaki.
+
+
+* VRIVANJE IN BRISANJE
+----------------------
+
+Če želite v obstoječe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite
+kazalček na željeno mesto in začnite tipkati. Znake, ki jih lahko
+vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in
+jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za
+skok v novo vrstico.
+
+Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko
+<Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate
+za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka
+vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je označena z "Backspace",
+"Delete" ali "Del".
+
+Če imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj
+vas ne zmede, če imate poleg tega še tipko "Delete" - <Delback> je
+"Backspace".
+
+Splošno <Delback> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem
+kazalčka.
+
+>> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobrišite.
+   Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika
+   tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija.
+
+Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji
+vrstici na zaslonu. Obrnjena poševnica (znak ,\`) ali v grafičnih
+okoljih zavita puščica ob desnem robu označuje vrstico, ki se
+nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici.
+
+>> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in
+   še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje.
+
+>> S tipko <Delback> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega
+   več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji
+   vrstici je izginil.
+
+Znak za novo vrstico lahko pobrišemo enako kot vsak drug znak. S tem,
+ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo.  Če bo
+nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v
+več zaslonskih vrstic.
+
+>> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delback>. To
+   združi vrstico s prejšnjo.
+
+>> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo
+   vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali.
+
+Spomnimo se, da lahko za večino ukazov v Emacsu določimo, naj se
+izvedejo večkrat zaporedoma; to vključuje tudi vnos teksta. Ponovitev
+običajnega znaka ga večkrat vrine v besedilo.
+
+>> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 *
+
+Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate
+in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek
+ukazov za brisanje:
+
+        <Delback>    pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od
+                     oznake za kazalček)
+        C-d          pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako
+                     za kazalček)
+
+        M-<Delback>  pobriše besedo tik pred kazalčkom
+        M-d          pobriše besedo tik za kazalčkom
+
+        C-k          zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice
+        M-k          zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka
+
+Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz
+besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter
+M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela
+C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne
+moti).  C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na
+vrstice, drugi na stavke.
+
+Obstaja tudi splošen postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega
+področja. Kazalček postavimo na en konec področja, ki ga želimo
+izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je
+preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalček na
+drug konec področja, ki ga želite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem
+ste zavrgli vse besedilo med obema mejama.
+
+>> Premaknite kazalček na črko O, s katero se začenja prejšnji
+   odstavek.
+>> Vtipkajte C-SPC. Emacs prikaže sporočilo "Mark set" (slov. Oznaka
+   postavljena) na dnu ekrana.
+>> Premaknite kazalček na črko V v "postavimo" v drugi vrstici istega
+   odstavka.
+>> Vtipkajte C-w. S tem zavržemo vse besedilo začenši z O in vse do
+   črke V.
+
+Razlika med tem, če zavržete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``,
+pobiti) ali pa če pobrišete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko
+prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splošno ukazi, ki
+lahko povzročijo veliko škode (pobrišejo veliko besedila), shranijo
+pobrisano besedilo; tisti, ki pobrišejo samo posamezni znak, ali samo
+prazne vrstice in presledke, pa ne.
+
+>> Postavite kazalček na začetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da
+   pobrišete vsebino vrstice.
+>> Še enkrat pritisnite C-k. To pobriše še znak za novo vrstico.
+
+Ste opazili, da prvi C-k pobriše vsebino vrstice, naslednji C-k pa še
+vrstici samo, s čimer se vse besedilo pod bivšo vrstico premakne za
+eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava številčni argument malo
+drugače: pobriše toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj
+ponovitev. C-u 2 C-k pobriše dve polni vrstici besedila, kar je nekaj
+drugega, kot če dvakrat vtipkate C-k.
+
+Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl.  ,,yank`` --
+potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam
+je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa
+na kakšen drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi
+datoteki. Isto besedilo lahko večkrat potegnete nazaj, tako da je v
+delovnem področju povečterjeno.
+
+Ukaz za vračanje pobitega besedila je C-y.
+
+>> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo.
+
+Če ste uporabili več zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo
+shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice.
+
+>> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k.
+
+Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo:
+
+>> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalček za nekaj vrstic navzdol
+   in še enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele
+   besedila?
+
+Kaj pa, če ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar
+ste za iskanim odlomkom pobrisali še nekaj? C-y vrne samo nazadnje
+pobrisan odlomek. Vendar tudi prejšnje besedilo ni izgubljeno. Do
+njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano
+besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim
+besedilom. Vsak naslednji M-y prikaže še eno prej. Ko ste končno
+prišli do iskanega besedila, ni treba napraviti nič posebnega, da bi
+ga obdržali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo
+ostalo, kamor ste ga odložili.
+
+Če pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na začete, torej
+spet na zadnje pobrisano besedilo.
+
+>> Pobrišite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobrišite še
+   eno vrstico.
+   Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico.
+   Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico.
+   Ponovite ukaz M-y še nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na
+   zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prikaže ponovno nazadnje
+   pobrisana vrstica, in še naprej. Če želite, lahko tudi ukazu
+   M-y podate pozitivno ali negativno število ponovitev.
+
+
+* PREKLIC UKAZA (UNDO)
+----------------------
+
+Če ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko
+besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne
+C-x u zadnjo spremembo besedila; če ukaz ponovimo, prekličemo še
+predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev seže še eno
+spremembo globlje v zgodovino.
+
+Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino naših ukazov, z dvema
+izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu
+(npr. premik kazalčka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih
+znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki
+bi jih morali vtipkati.
+
+>> Pobrišite to vrstico z ukazom C-k, potem jo prikličite nazaj s C-x u.
+
+C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza.  Deluje enako kot
+s C-x u, ga je pa lažje odtipkati, če morate ukaz ponoviti večkrat
+zaporedoma. Težava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni
+povsem očitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen še kot C-x u. Na
+nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko držimo
+pritisnjeno tipko CONTROL.
+
+Če podamo ukazu C-_ ali C-x u numerični argument, je to enako, kot če
+bi ukaz ročno ponovili tolikokrat, kot pravi argument.
+
+Ukaz za brisanje besedila lahko prekličete in besedilo povrnete,
+enako, kot če bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem
+besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom
+C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo.
+
+
+* DATOTEKE
+----------
+
+Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v
+datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip,
+ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da
+na disku ,,poiščemo`` (angl. find) datoteko, preden začnemo tipkati
+(pravimo tudi, da ,,obiščemo`` datoteko).
+
+Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je
+bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa
+spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo
+(angl. save) na disk. Tako imamo možnost, da se izognemo temu, da bi
+nam na pol spremenjene datoteke ležale po disku, kadar tega ne
+želimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom,
+lahko prvotno datoteko prikličemo nazaj celo še potem, ko smo datoteko
+že shranili na disk.
+
+V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se začne in
+konča z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del
+zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to
+,,TUTORIAL``, vaša delovna kopija učbenika Emacsa.  Ko boste poiskali
+kakšno drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime.
+
+Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero
+datoteko iščemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v
+tem primeru je argument ime datoteke).  Ko vtipkate ukaz
+
+        C-x C-f   (poišči datoteko)
+
+vas Emacs povpraša po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v
+vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu področju pravimo pogovorni
+vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj
+pogovornega vmesnika lahko uporabljate običajne ukaze za urejanje, če
+ste se na primer pri tipkanju zmotili.
+
+Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v
+pogovornem vmesniku) lahko ukaz prekličete s C-g.
+
+>> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa še C-g. Zadnji ukaz od treh je
+   zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je
+   uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke.
+
+Ko ste dokončali ime, ga vnesete s pritiskom na <Return>. S tem se
+požene ukaz C-x C-f in poišče iskano datoteko. Pogovorni vmesnik
+izgine, ko je ukaz izveden.
+
+Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko
+dopolnjujete, urejate ali kako drugače spreminjate vsebino. Ko želite,
+da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz:
+
+        C-x C-s   (shrani datoteko)
+
+Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika računalnika na datoteko na
+disk. Ko prvič izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako
+da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega
+razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``.
+
+Ko je Emacs shranil datoteko, izpiše njeno ime. Shranjujte raje
+pogosteje kot ne, da v primeru, če gre z računalnikom kaj narobe, ne
+izgubite veliko.
+
+>> Vtipkajte C-x C-s, s čimer boste shranili svojo kopijo tega
+   učbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote
+   ...TUTORIAL``.
+
+Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in
+tako ne boste videli, da Emacs še kaj izpiše. To je znak, da je
+operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za
+prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon
+,,odmrznete`` z ukazom C-q. Če je vaš sistem eden takih, si za nasvet,
+kako rešiti to nevšečnost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to
+Incremental Search`` v priročniku za Emacs.
+
+Poiščete lahko lahko že obstoječo datoteko, da si jo ogledate ali
+popravite, ali pa tudi datoteko, ki še ne obstaja. To je način, kako z
+Emacsom ustvarimo novo datoteko: poiščite datoteko z izbranim imenom,
+ki bo sprva prazna, in začnite pisati. Ko jo boste prvič shranili, bo
+Emacs ustvaril datoteko z vnešenim besedilom. Od tod dalje delate na
+že obstoječi datoteki.
+
+
+* DELOVNA PODROČJA
+------------------
+
+Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva
+ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z
+ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek.
+
+>> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f
+   bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in
+   shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se
+   vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>.
+
+Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem
+področju`` (angl. buffer). Ko poiščemo datoteko, Emacs ustvari zanjo
+novo delovno področje. Vsa obstoječa delovna področja v Emacsu vidimo
+z ukazom:
+
+        C-x C-b   Seznam delovnih področij.
+
+>> Poskusite C-x C-b zdaj.
+
+Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše
+tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki
+ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega
+področja.
+
+>> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij.
+
+Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih
+trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če
+želite popravljati drugo delovno področje, morate ,,preklopiti``
+nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni
+datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno ,,obiščete``
+(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z
+ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja.
+
+>> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s čimer se vrnete v delovno področje
+   ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej
+   odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s čimer se vrnete
+   nazaj v ta učbenik.
+
+Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez
+poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga
+prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij.
+
+Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del
+kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo
+nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, na primer, je že eno
+takih. To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz
+C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Tudi delovno področje
+,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporočila, ki
+jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na dnu zaslona.
+
+>> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje
+   s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako
+   vrnite v učbenik.
+
+Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to
+ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na
+delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali
+spreminjanje delovnega področja druge datoteke nima nobenega vpliva na
+področje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo
+udobno pot, da shranimo delovno področje prve datoteke. Nerodno bi
+bilo preklapljanje na prvo področje s C-x C-f, da bi shranili s C-x
+C-s. Namesto tega imamo:
+
+        C-x s     Shrani nekatera delovna področja
+
+Ukaz C-x poišče delovna področja, katerih vsebina je bila spremenjena,
+odkar je bila zadnjič shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno
+področje C-x s vpraša, če ga želite shraniti.
+
+
+* RAZŠIRJEN NABOR UKAZOV
+------------------------
+
+Še mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslužili, da jih obesimo na
+razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl.
+eXtend - razširiti), ki uvede ukaz iz razširjenega nabora. Dveh vrst je:
+
+        C-x     Znakovna razširitev (angl. Character eXtend).
+                Sledi mu en sam znak.
+        M-x     Razširitev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime
+                ukaza.
+
+Tudi ti ukazi so na splošno uporabni, ne uporabljamo pa jih tako
+pogosto kot tiste, ki ste se jih že naučili. Dva ukaza iz razširjenega
+nabora že poznamo: C-x C-f, s katerim poiščemo datoteko, in C-x C-s, s
+katerim datoteko shranimo. Še en primer je ukaz, s katerim Emacsu
+povemo, da želimo končati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x
+C-c (ne skrbite: preden konča, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene
+datoteke).
+
+Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *začasno*, tako da lahko ob vrnitvi
+nadaljujemo z delom, kjer smo ostali.
+
+Na sistemih, ki to dopuščajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno
+lupino, a ga ne konča - če uporabljate ukazno lupino C, se lahko
+vrnete z ukazom ,fg` ali splošneje z ukazom ,,%emacs``.
+
+Drugod ukaz C-z požene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko
+poženete kakšen drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem
+primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini
+je navadno način, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs.
+
+Ukaz C-x C-c uporabimo, če se nameravamo odjaviti s sistema. To je
+tudi pravilen način za izhod iz Emacsa, če je tega pognal program za
+delo s pošto ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj
+napraviti z začasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa,
+če se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v
+Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo.
+
+Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje:
+
+        C-x C-f         Poišči datoteko.
+        C-x C-s         Shrani datoteko.
+        C-x C-b         Prikaži seznam delovnih področij.
+        C-x C-c         Končaj Emacs.
+        C-x 1           Zapri vsa okna razen enega.
+        C-x u           Preklic zadnjega ukaza.
+
+Poimenovani razširjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo še bolj
+poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih načinih dela.  Eden
+takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en
+niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpiše v pogovornem
+vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa čaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga
+želite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte
+samo ,,repl s<TAB>`` in Emacs bo dopolnil ime (<TAB> je tabulatorska
+tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani
+tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na <Return>.
+
+Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga želite
+zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej
+vnesete in zaključite s pritiskom na tipko Return.
+
+>> Premaknite kazalček na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem
+   vtipkajte M-x repl s<Return>zamenjala<Return>spremenila<Return>.
+
+   Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede
+   z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo
+   ,,spremenila``.
+
+
+* AVTOMATIČNO SHRANJEVANJE
+--------------------------
+
+Spremembe v datoteki, ki jih še niste shranili na disk, so izgubljene,
+če medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem,
+Emacs periodično avtomatično shrani vse datoteke, ki jih
+urejate. Avtomatično shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po
+znaku ,#` na začetku in koncu imena: če se je vaša datoteka imenovala
+,,hello.c``, se avtomatično shranjena datoteka imenuje
+,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatično shranjena
+datoteka ni več potrebna, in Emacs jo pobriše.
+
+Če res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatično
+shranjeno besedilo tako, da normalno poiščete datoteko (pravo ime
+datoteke, ne ime avtomatično shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x
+recover file<Return>. Ko vas vpraša za potrditev, vtipkajte yes<Return>
+za nadaljevanje in povrnitev avtomatično shranjenenih podatkov.
+
+
+* ODZIVNO PODROČJE
+------------------
+
+Kadar Emacs opazi, da počasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici
+na dnu zaslona odzivno področje in v njem sproti prikazuje natipkano.
+
+
+* STATUSNA VRSTICA
+------------------
+
+Vrstica nad odzivnim področjem je statusna vrstica. Ta kaže verjetno
+nekaj podobnega kot:
+
+--:** TUTORIAL          (Fundamental)--L670--58%----------------------
+
+V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga
+urejate.
+
+Zdaj že veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo
+poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona še NN
+odstotkov celotne datoteke. Če je začetek datoteke na zaslonu, bo
+namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, če je
+zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Če je datoteka, ki jo ogledujete,
+tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--.
+
+Črka L in številke za njo kažejo položaj še drugače, kot zaporedno
+številko vrstice, v kateri je kazalček.
+
+Zvezdice na začetku vrstice pomenijo, da ste datoteko že spreminjali.
+Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic,
+so samo črtice.
+
+Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kakšnem načinu dela
+Emacs. Privzeti način je osnovni način (Fundamental), v katerem ste
+sedaj. Fundamental je eden od glavnih načinov (angl. major
+mode). Emacs pozna veliko različnih glavnih načinov. Nekateri od njih
+so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju
+besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni način,
+njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj piše
+Fundamental.
+
+Glavni načini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo,
+denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak
+programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati,
+mora vsak glavni način vnesti komentarje drugače. Ker je vsak glavni
+način ime razširjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni
+način. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v način
+Fundamental.
+
+Če nameravate popravljati slovensko (ali angleško) besedilo, kot je na
+primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni način (Text).
+>> Vtipkajte M-x text mode<Return>.
+
+Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih naučili, se s tem ne
+spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opuščaje za
+dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem načinu jih je
+obravnaval kot meje med besedami.
+
+Glavni načini navadno počenjajo majhne spremembe, kot je ta: večina
+ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to počnejo na različen način.
+
+Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem načinu dobite z ukazom C-h m.
+
+>> Uporabite C-u C-v enkrat ali večkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu
+   vrha zaslona.
+>> Vtipkajte C-h m, da vidite, v čem se tekstovni način (Text) razlikuje
+   od osnovnega (Fundamental).
+>> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona.
+
+Glavnim načinom pravimo glavni načini zato, ker obstajajo tudi
+podnačini (angl. minor modes). Podnačini ne nadomeščajo glavnih
+načinom, ampak le spreminjajo njihovo obnašanje. Podnačine lahko
+aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno
+od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina,
+en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov.
+
+Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto
+Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na
+presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge.
+
+Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode<Return>. Ko je
+vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x
+auto fill mode<Return>. Z istim ukazom torej preklapljamo
+(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem.
+
+>> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode<Return>. Potem začnite tipkati
+   "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil
+   vrstico na dve.  Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj
+   Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih.
+
+Širina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko
+spremenite z ukazom C-x f. Novo širino morate podati kot številčni
+argument.
+
+>> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte
+   nekaj besedila in poglejte, če bo Emacs res delil vrstice pri 20
+   znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70.
+
+Auto Fill deluje le, kadar pišete novo besedilo, ne pa,
+kadar popravljate že napisan odstavek.
+Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalček premaknete nekam
+znotraj odstavka in ukažete M-q (META-q).
+
+>> Premaknite kazalček v prejšnji odstavek in izvedite M-q.
+
+
+* ISKANJE
+---------
+
+Emacs lahko v besedilu poišče niz znakov (zaporedje znakov ali besed),
+naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za
+premikanje kazalčka, saj premakne kazalček na kraj v besedilu, kjer je
+našel iskani niz.
+
+Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugačno od tistega, ki ste ga
+navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje
+odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz.
+
+Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za
+iskanje nazaj po datoteki. POČAKAJTE! Ne preizkušajte jih še ta hip!
+
+Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik
+v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju
+in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje.
+
+>> Pritisnite zdaj C-s. POČASI, črko za črko, vtipkajte besedo
+   ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj
+   se je zgodilo s kazalčkom.
+>> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``.
+>> Šestkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalček.
+>> Končajte iskanje s tipko <Return>.
+
+Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša
+poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poiščete
+naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalček``, samo še enkrat
+pritisnete C-s. Če takega mesta ni, Emacs čivkne in vam sporoči, da
+iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje.
+
+OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran
+zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in
+ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi
+ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na
+C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental
+Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo.
+
+Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili,
+da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne
+nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer,
+predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na
+mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delback>, boste
+s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček
+postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še
+,a`.
+
+Če sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak
+(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r),
+se iskanje prekine.
+
+C-s začne iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalček, in
+išče do konca datoteke. Če bi radi iskali proti začetku datoteke,
+namesto C-s vtipkamo C-r.  Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja
+tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena.
+
+
+* VEČ OKEN NA ZASLONU
+---------------------
+
+Ena simpatičnih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati več oken
+na ekranu, tudi če ne delamo v grafičnem načinu.
+
+>> Premaknite kazalček v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji
+   znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1)
+>> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni.
+   V obeh oknih imate odprt ta priročnik. Kazalček je ostal v zgornjem
+   oknu.
+>> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu.
+   (Če nimate tipke META, tipkajte ESC C-v).
+>> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalček v
+   spodnje okno.
+>> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke.
+   Zgornje okno še vedno kaže ta navodila.
+>> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalček se je vrnil na
+   mesto, kjer je bil, preden smo skočili v spodnje okno.
+
+Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje
+v oknu je ostal kazalček, samo trenutno aktivno okno pa kazalček tudi
+v resnici prikaže. Vsi običajni ukazi za urejanje, ki smo se jih
+naučili, veljajo za aktivno okno.
+
+Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu,
+drugega pa uporabljamo samo za pomoč. Kazalček ostaja ves čas v oknu,
+v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko
+premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega.
+
+C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Če imate v resnici tipko META (na
+PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da držite pritisnjeni
+tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od
+tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta šele, ko
+pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`).
+
+Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, če nimate tipke META
+in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej
+pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v
+ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator,
+kot sta CONTROL in META.
+
+>> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna.
+
+(Če bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili
+zgornjega. Razmišljajte o tem ukazu kot ,,Obdrži samo eno okno, in
+sicer tisto, v katerem sem zdaj.``)
+
+Seveda ni nujno, da obe okni kažeta isto delovno področje. Če v enem
+oknu izvedete C-x C-f in poiščete novo datoteko, se vsebina drugega
+okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo
+datoteko.
+
+Pa še ena pot, kako v dveh oknih prikažete dve različni datoteki:
+
+>> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene vaših
+   datotek. Končajte z <Return>. Odpre se še eno okno in izbrana
+   datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalček se preseli v drugo
+   okno.
+
+>> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da
+   zaprete spodnje okno.
+
+
+* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA
+----------------------------
+
+Včasih boste prišli v nekaj, čemur se pravi ,,rekurzivni nivo
+urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji
+oklepajo ime glavnega načina. V osnovnem načinu bi, na primer, videli
+[(Fundamental)] namesto (Fundamental).
+
+Iz rekurzivnega nivoja urejanja se rešite, če vtipkate ESC ESC ESC. To
+zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi
+za ukinjanje odvečnih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika.
+
+>> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte
+   ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega.
+
+Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g
+prekliče ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja.
+
+
+* DODATNA POMOČ
+---------------
+
+V tem uvodu smo poskušali zbrati dovolj informacij, da lahko začnete
+Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoče vse to
+zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi naučili kaj o številnih
+koristnih možnostih, ki jih še ne poznate. Emacs ima že vgrajene
+veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h
+(h kot ,,help``, pomoč).
+
+Za pomoč pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kakšno pomoč
+želite. Če ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo
+povedal, kakšna pomoč je sploh na voljo. Če ste vtipkali C-h, pa ste
+si premislili, lahko ukaz prekličete s C-g.
+
+(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni
+dobro, in v takem primeru se pritožite sistemskemu vzdrževalcu. Medtem
+pa, če C-h ne prikaže sporočila o pomoči na dnu zaslona, namesto tega
+poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help <Return>.)
+
+Najosnovnejši tip pomoči prikaže C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem
+pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal
+kratek opis ukaza.
+
+>> Vtipkajte C-h c C-p.
+   Izpiše se nekaj takega kot
+
+        C-p runs the command previous-line
+
+Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij
+uporabljamo, kadar pišemo prilagoditve in razširitve Emacsa. Ker pa so
+navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija
+počne, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osvežitev, če ste se z
+ukazom že kdaj srečali.
+
+Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s,
+ali, če nimate tipke META, <Esc>v.
+
+Za več informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c.
+
+>> Vtipkajte C-h k C-p.
+
+To odpre novo okno in v njem prikaže dokumentacijo o funkciji, obenem
+z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna
+z pomočjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko
+urejate, medtem ko imate odprto okno s pomočjo, in ga zaprete, ko ste
+končali.
+
+Sledi še nekaj uporabnih možnosti, ki jih ponuja pomoč:
+
+   C-h f        Opiši funkcijo. Kot argument morate podati ime
+                funkcije.
+
+>> Poskusite C-h f previous-line<Return>.
+   To izpiše vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p.
+
+Podoben ukaz C-h v izpiše dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi
+lahko nastavite obnašanje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime
+spremenljivke.
+
+   C-h a         Apropos. Vtipkajte ključno besedo in Emacs bo izpisal
+                 vse ukaze, ki vsebujejo to ključno besedo. Vse te
+                 ukaze lahko prikličete z META-x. Pri nekaterih ukazih
+                 bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno
+                 zaporedje, s katerim dosežete isti učinek.
+
+>> Vtipkajte C-h a file<Return>.
+
+To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo
+,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpiše
+tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in
+write-file.
+
+>> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomočjo. Poskusite
+   nekajkrat.
+
+>> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomočjo.
+
+   C-h i         Priročniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke
+                 "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno
+                 področje, imenovano "info". V njem lahko prebirate
+                 priročnike za programe, ki so nameščeni v sistemu. Z
+                 ukazom m emacs<Return> denimo dobite priročnik za
+                 urejevalnik Emacs. Če sistema Info še niste
+                 uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na
+                 vódeni izlet po načinu Info in možnostih, ki jih
+                 ponuja. Ko boste zaključili z branjem tega prvega
+                 berila, bo priročnik za Emacs v sistemu Info vaš
+                 glavni vir dokumentacije.
+
+
+* DRUGE MOŽNOSTI
+----------------
+
+Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi
+natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help
+ali vtipkajte F10 h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč,
+sta samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj
+tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami.
+
+Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj
+tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*,
+je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil
+preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje je
+opisano v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Completion``.
+
+Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi
+podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje),
+preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je
+opisav v sistemu Info  v priročniku za Emacs, razdelek ,,Dired``.
+
+Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa.
+
+
+* ZAKLJUČEK
+-----------
+
+Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Če bi radi samo
+začasno skočili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa
+storite to z ukazom C-z.
+
+Ta učbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v
+Emacsu. Če se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase -
+pritožite se!
+
+
+* RAZMNOŽEVANJE IN RAZŠIRJANJE
+------------------------------
+
+Angleški izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih
+besedil, začenši s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni
+Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin.
+
+To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo
+razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
+
+Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004,
+   2005, 2006, 2007  Free Software Foundation, Inc.
+
+   Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa
+   v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o
+   avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku
+   nadaljnje razširjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju.
+
+   Pod pogoji iz prejšnjega odstavka je dovoljeno razširjati
+   spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, če je jasno
+   označeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe.
+
+Pogoji za razmnoževanje in razširjanje samega Emacsa so malo drugačni,
+a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte
+kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti
+obstrukcionizem (,,lastništvo``) v programju tako, da uporabljate,
+pišete in delite prosto programje!
+
+;;; Local Variables:
+;;; coding: iso-latin-2
+;;; sentence-end-double-space: nil
+;;; End:
+
+;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6