diff options
| author | Pavel JanĂk | 2002-08-30 18:25:36 +0000 |
|---|---|---|
| committer | Pavel JanĂk | 2002-08-30 18:25:36 +0000 |
| commit | 64ec4bfd3ff3bb229e3ff334fed496869d750474 (patch) | |
| tree | 07414ca64ffdcc046791e3f2a3b13b1a006fd9e2 | |
| parent | 6797907ed4cc2098dfcf8e8e98b660e67f9fdbc7 (diff) | |
| download | emacs-64ec4bfd3ff3bb229e3ff334fed496869d750474.tar.gz emacs-64ec4bfd3ff3bb229e3ff334fed496869d750474.zip | |
Updated version.
| -rw-r--r-- | etc/TUTORIAL.sl | 125 |
1 files changed, 93 insertions, 32 deletions
diff --git a/etc/TUTORIAL.sl b/etc/TUTORIAL.sl index d808b5958cf..6054a359437 100644 --- a/etc/TUTORIAL.sl +++ b/etc/TUTORIAL.sl | |||
| @@ -1,5 +1,5 @@ | |||
| 1 | Copyright (c) 1985,96,97 Free Software Foundation, Inc; See end for conditions. | 1 | Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in razširjanja so navedeni na koncu. |
| 2 | Prvo berilo za Emacs | 2 | Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2001, 2002 Free Software Foundation, Inc. |
| 3 | 3 | ||
| 4 | Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni | 4 | Ukazi v Emacsu v splošnem vključujejo tipki CONTROL (včasih označeni |
| 5 | CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju | 5 | CTRL ali CTL) in META (včasih označena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju |
| @@ -51,6 +51,10 @@ Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: | |||
| 51 | Vtipkajte C-l. | 51 | Vtipkajte C-l. |
| 52 | Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto. | 52 | Ponovno poiščite kazalček. Besedilo okoli njega je ostalo isto. |
| 53 | 53 | ||
| 54 | Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki | ||
| 55 | imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s | ||
| 56 | C-v in M-v pa deluje povsod. | ||
| 57 | |||
| 54 | 58 | ||
| 55 | * PREMIKANJE KAZALČKA | 59 | * PREMIKANJE KAZALČKA |
| 56 | --------------------- | 60 | --------------------- |
| @@ -60,7 +64,8 @@ pridemo do izbranega mesta na zaslonu? | |||
| 60 | 64 | ||
| 61 | Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in | 65 | Načinov je več. Najosnovnejši je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in |
| 62 | C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj, | 66 | C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalček v prejšnjo vrstico, znak nazaj, |
| 63 | znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafično prikazano: | 67 | znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti štirje ukazi so enakovredni |
| 68 | kurzorskim tipkam: | ||
| 64 | 69 | ||
| 65 | prejšnja vrstica, C-p | 70 | prejšnja vrstica, C-p |
| 66 | : | 71 | : |
| @@ -74,10 +79,10 @@ znak naprej, in v naslednjo vrstico. Grafično prikazano: | |||
| 74 | na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na | 79 | na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na |
| 75 | sredino zaslona. | 80 | sredino zaslona. |
| 76 | 81 | ||
| 77 | V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` (prejšnji), | 82 | V angleščini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` |
| 78 | N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F kot ,forward` | 83 | (prejšnji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F |
| 79 | (naprej). To so osnovni ukazi za premikanje kazalčka in uporabljali jih | 84 | kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalčka boste |
| 80 | boste VES ČAS. Čim prej se jih naučite, tem bolje. | 85 | uporabljali ves čas. |
| 81 | 86 | ||
| 82 | >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. | 87 | >> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalček do te vrstice. |
| 83 | 88 | ||
| @@ -303,14 +308,20 @@ vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in | |||
| 303 | jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za | 308 | jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za |
| 304 | skok v novo vrstico. | 309 | skok v novo vrstico. |
| 305 | 310 | ||
| 306 | Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko <Delete>. Na | 311 | Zadnji vtipkani znak lahko izbrišete s pritiskom na tipko |
| 307 | nekaterih tipkovnicah je označena z <Del>. Ponekod (ne pa povsod!) | 312 | <Delback>. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate |
| 308 | služi za brisanje tipka <Backspace>. | 313 | za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka |
| 314 | vrstico ali dve nad tipko <Return>, ki je označena z "Backspace", | ||
| 315 | "Delete" ali "Del". | ||
| 316 | |||
| 317 | Če imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka <Delback>. Naj | ||
| 318 | vas ne zmede, če imate poleg tega še tipko "Delete" - <Delback> je | ||
| 319 | "Backspace". | ||
| 309 | 320 | ||
| 310 | Splošno <Delete> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem | 321 | Splošno <Delback> pobriše znak neposredno pred trenutnim položajem |
| 311 | kazalčka. | 322 | kazalčka. |
| 312 | 323 | ||
| 313 | >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delete> pobrišite. | 324 | >> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko <Delback> pobrišite. |
| 314 | Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika | 325 | Nič naj vas ne skrbi, če se je ta vrstica spremenila. Izvirnika |
| 315 | tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija. | 326 | tega učbenika ne boste pokvarili -- tole je samo vaša osebna kopija. |
| 316 | 327 | ||
| @@ -322,7 +333,7 @@ nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. | |||
| 322 | >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in | 333 | >> Zdaj začnite tipkati besedilo, dokler ne dosežete desnega roba, in |
| 323 | še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. | 334 | še naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. |
| 324 | 335 | ||
| 325 | >> S tipko <Delete> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega | 336 | >> S tipko <Delback> pobrišite toliko znakov, da vrstica ne sega |
| 326 | več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji | 337 | več čez širino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji |
| 327 | vrstici je izginil. | 338 | vrstici je izginil. |
| 328 | 339 | ||
| @@ -331,7 +342,7 @@ ko pobrišemo znak za novo vrstico, združimo vrstici v eno samo. Če bo | |||
| 331 | nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v | 342 | nova vrstica predolga, da bi cela prišla na zaslon, bo razdeljena v |
| 332 | več zaslonskih vrstic. | 343 | več zaslonskih vrstic. |
| 333 | 344 | ||
| 334 | >> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delete>. To | 345 | >> Premaknite kazalček na začetek vrstice in pritisnite <Delback>. To |
| 335 | združi vrstico s prejšnjo. | 346 | združi vrstico s prejšnjo. |
| 336 | 347 | ||
| 337 | >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo | 348 | >> Pritisnite <Return>. S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo |
| @@ -347,21 +358,21 @@ Zdaj ste se naučili najpreprostejši način, da v Emacsu nekaj natipkate | |||
| 347 | in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek | 358 | in popravite. Brišete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek |
| 348 | ukazov za brisanje: | 359 | ukazov za brisanje: |
| 349 | 360 | ||
| 350 | <Delete> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od | 361 | <Delback> pobriše znak tik pred kazalčkom (levo od |
| 351 | oznake za kazalček) | 362 | oznake za kazalček) |
| 352 | C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako | 363 | C-d pobriše znak tik za kazalčkom (,pod` oznako |
| 353 | za kazalček) | 364 | za kazalček) |
| 354 | 365 | ||
| 355 | M-<Delete> pobriše besedo tik pred kazalčkom | 366 | M-<Delback> pobriše besedo tik pred kazalčkom |
| 356 | M-d pobriše besedo tik za kazalčkom | 367 | M-d pobriše besedo tik za kazalčkom |
| 357 | 368 | ||
| 358 | C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice | 369 | C-k zavrže besedilo desno od kazalčka do konca vrstice |
| 359 | M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka | 370 | M-k zavrže besedilo od položaja kazalčka do konca stavka |
| 360 | 371 | ||
| 361 | Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz | 372 | Črka ,d` je iz angleške besede ,delete` (pobrisati), črka ,k` pa iz |
| 362 | besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delete> in C-d na eni, ter | 373 | besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da <Delback> in C-d na eni, ter |
| 363 | M-<Delete> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela | 374 | M-<Delback> in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo začela |
| 364 | C-f in M-f (<Delete> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne | 375 | C-f in M-f (<Delback> pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne |
| 365 | moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na | 376 | moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na |
| 366 | vrstice, drugi na stavke. | 377 | vrstice, drugi na stavke. |
| 367 | 378 | ||
| @@ -566,9 +577,9 @@ Tudi če ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva | |||
| 566 | ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z | 577 | ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo še enkrat ,,poiščete`` z |
| 567 | ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. | 578 | ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. |
| 568 | 579 | ||
| 569 | >> Ustvarite datoteko z imenom ,,foo`` tako, da vtipkate C-x C-f | 580 | >> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f |
| 570 | foo <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in | 581 | bla <Return>. Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in |
| 571 | shranite v datoteko ,,foo`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se | 582 | shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste končali, se |
| 572 | vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. | 583 | vrnite v učbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL <Return>. |
| 573 | 584 | ||
| 574 | Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem | 585 | Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem |
| @@ -581,14 +592,41 @@ z ukazom: | |||
| 581 | >> Poskusite C-x C-b zdaj. | 592 | >> Poskusite C-x C-b zdaj. |
| 582 | 593 | ||
| 583 | Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše | 594 | Vidite, da ima vsako delovno področje svoje ime, pri nekaterih pa piše |
| 584 | tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Druga delovna | 595 | tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki |
| 585 | področja pa ne pripadajo nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, | 596 | ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega |
| 586 | na primer, je že eno takih. To delovno področje smo ustvarili | 597 | področja. |
| 587 | ravnokar, ko smo pognali ukaz C-x C-b. VSAKO besedilo, ki ga vidite v | ||
| 588 | katerem od Emacsovih oken, je vedno del kakšnega delovnega področja. | ||
| 589 | 598 | ||
| 590 | >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. | 599 | >> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih področij. |
| 591 | 600 | ||
| 601 | Tudi če imate več delovnih področij, pa je vedno le eno od njih | ||
| 602 | trenutno dejavno. To je tisto delovno področje, ki ga popravljate. Če | ||
| 603 | želite popravljati drugo delovno področje, morate ,,preklopiti`` | ||
| 604 | nanj. Če bi radi preklopili na delovno področje, ki pripada kakšni | ||
| 605 | datoteki, že poznate en način, kako to storiti: ponovno ,,obiščete`` | ||
| 606 | (odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa še lažji način: z | ||
| 607 | ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega področja. | ||
| 608 | |||
| 609 | >> Vtipkajte C-x b bla <Return>, s čimer se vrnete v delovno področje | ||
| 610 | ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej | ||
| 611 | odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL <RETURN>, s čimer se vrnete | ||
| 612 | nazaj v ta učbenik. | ||
| 613 | |||
| 614 | Večinoma se ime delovnega področja kar ujema z imenom datoteke (brez | ||
| 615 | poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih področij, ki ga | ||
| 616 | prikaže ukaz C-x C-b, prikaže imena vseh delovnih področij. | ||
| 617 | |||
| 618 | Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del | ||
| 619 | kakšnega delovnega področja. Nekatera delovna področja ne pripadajo | ||
| 620 | nobeni datoteki. Področje ,,*Buffer List*``, na primer, je že eno | ||
| 621 | takih. To delovno področje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz | ||
| 622 | C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih področij. Tudi delovno področje | ||
| 623 | ,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporočila, ki | ||
| 624 | jih je Emacs izpisoval v odzivnem področju na dnu zaslona. | ||
| 625 | |||
| 626 | >> Vtipkajte C-x b *Messages* <Return> in si oglejte delovno področje | ||
| 627 | s sporočili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL <Return> in se tako | ||
| 628 | vrnite v učbenik. | ||
| 629 | |||
| 592 | Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to | 630 | Če ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to |
| 593 | ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na | 631 | ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na |
| 594 | delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali | 632 | delovnem področju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali |
| @@ -770,7 +808,7 @@ aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega načina in neodvisno | |||
| 770 | od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, | 808 | od ostalih podnačinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnačina, |
| 771 | en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. | 809 | en podnačin, ali kombinacijo večih podnačinov. |
| 772 | 810 | ||
| 773 | Podnačin, ki je zelo uporaben, posebno za pisanje besedil, je Auto | 811 | Podnačin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto |
| 774 | Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na | 812 | Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatično deli vrstice na |
| 775 | presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. | 813 | presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. |
| 776 | 814 | ||
| @@ -823,7 +861,7 @@ in vas čaka, da začnete tipkati, kar iščete. <Return> zaključi iskanje. | |||
| 823 | ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj | 861 | ,,kazalček``. Za vsako vtipkano črko se ustavite in si oglejte, kaj |
| 824 | se je zgodilo s kazalčkom. | 862 | se je zgodilo s kazalčkom. |
| 825 | >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``. | 863 | >> Še enkrat pritisnite C-s, da poiščete naslednji ,,kazalček``. |
| 826 | >> Šestkrat pritisnite <Delete> in opazujte, kako se premika kazalček. | 864 | >> Šestkrat pritisnite <Delback> in opazujte, kako se premika kazalček. |
| 827 | >> Končajte iskanje s tipko <Return>. | 865 | >> Končajte iskanje s tipko <Return>. |
| 828 | 866 | ||
| 829 | Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša | 867 | Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju skuša |
| @@ -839,11 +877,11 @@ ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na | |||
| 839 | C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental | 877 | C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental |
| 840 | Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo. | 878 | Search`` v priročniku za nasvet, kako se spopasti s to nevšečnostjo. |
| 841 | 879 | ||
| 842 | Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delete>, boste opazili, | 880 | Če sredi inkrementalnega iskanja pritisnete <Delback>, boste opazili, |
| 843 | da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne | 881 | da to pobriše zadnji znak v iskanem nizu, kazalček pa se premakne |
| 844 | nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer, | 882 | nazaj na mesto v besedilu, kjer je našel krajši niz. Na primer, |
| 845 | predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na | 883 | predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalček na |
| 846 | mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delete>, boste | 884 | mestu, kjer se prvič pojavi ,,ka``. Če zdaj pritisnete <Delback>, boste |
| 847 | s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček | 885 | s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalček |
| 848 | postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še | 886 | postavil na mesto, kjer je prvič našel ,k`, preden ste natipkali še |
| 849 | ,a`. | 887 | ,a`. |
| @@ -1032,6 +1070,29 @@ write-file. | |||
| 1032 | glavni vir dokumentacije. | 1070 | glavni vir dokumentacije. |
| 1033 | 1071 | ||
| 1034 | 1072 | ||
| 1073 | * DRUGE MOŽNOSTI | ||
| 1074 | ---------------- | ||
| 1075 | |||
| 1076 | Še več se lahko naučite o Emacsu z branjem priročnika, bodisi | ||
| 1077 | natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help | ||
| 1078 | ali vtipkajte F10 h r). Dve možnosti, ki vam bosta morda posebej všeč, | ||
| 1079 | sta samodejno zaključevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj | ||
| 1080 | tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. | ||
| 1081 | |||
| 1082 | Samodejno zaključevanje vrstic je način, s katerim prihranimo nekaj | ||
| 1083 | tipkanja. Če želite denimo preklopiti v delovno področje *Messages*, | ||
| 1084 | je dovolj, da vtipkate C-x b *M<Tab> in Emacs bo sam dopolnil | ||
| 1085 | preostanek imena delovnega področja. Samodejno zaključevanje je | ||
| 1086 | opisano v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. | ||
| 1087 | |||
| 1088 | Dired omogoča izpis seznama datotek v imeniku (in po možnosti tudi | ||
| 1089 | podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), | ||
| 1090 | preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je | ||
| 1091 | opisav v sistemu Info v priročniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. | ||
| 1092 | |||
| 1093 | Priročnik opisuje tudi mnoge druge možnosti Emacsa. | ||
| 1094 | |||
| 1095 | |||
| 1035 | * ZAKLJUČEK | 1096 | * ZAKLJUČEK |
| 1036 | ----------- | 1097 | ----------- |
| 1037 | 1098 | ||
| @@ -1054,7 +1115,7 @@ Emacs. V slovenščino ga je prevedel Primož Peterlin. | |||
| 1054 | To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo | 1115 | To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo |
| 1055 | razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: | 1116 | razmnoževanje in razširjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: |
| 1056 | 1117 | ||
| 1057 | Copyright (c) 1985, 1996, 1997, 2002 Free Software Foundation | 1118 | Copyright (c) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002 Free Software Foundation |
| 1058 | 1119 | ||
| 1059 | Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa | 1120 | Dovoljeno je izdelovati in razširjati neokrnjene kopije tega spisa |
| 1060 | v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o | 1121 | v kakršnikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o |